nasilje v družini – podrejeni položaj – družinska skupnost
Skupno bivanje najožjih družinskih članov (obtoženca in oškodovanke kot brata in sestre) je treba šteti kot družinsko skupnost, pri čemer je ta pojem v kazenskopravnem smislu (kot zakonski znak kaznivega dejanja nasilja v družini) širši kot pojem družine po družinskem pravu oziroma širši kot ureditev po ZZZDR, katere prvenstveni namen je varstvo koristi otrok.
URS člen 14, 21, 34, 50, 156. UZITUL člen 17, 17/2. ZPIZ-1 člen 187, 187/1. ZPIZ-2 člen 161, 161/1. ZPFOPIZ-1 člen 7. Sporazum med Republiko Slovenijo in Republiko Srbijo o socialnem zavarovanju člen 20, 22.
starostna pokojnina - pokojninska doba
1. odstavek 187. člena ZPIZ-1 določa pokojninska obdobja, upoštevna kot pogoj za pridobitev in odmero pravic pri slovenskem nosilcu zavarovanja. V to obdobje ni všteven čas, dopolnjen pri pravnem predhodniku tujega nosilca zavarovanja, ki je sporno obdobje v celoti potrdil. Za upoštevanje obdobja od 1979 do 1983 v pokojninsko osnovo iz naslova zaposlitve pri sekretariatu bivše SFRJ, kar neutemeljeno uveljavlja tožnik, ni podlage, saj je bil v spornem obdobju prijavljen pri nosilcu zavarovanja v Srbiji in so bili njemu tudi plačani prispevki za obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje.
Izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – sodno varstvo – rok za podajo odpovedi
Sodišče prve stopnje je zmotno štelo, da je tožena stranka (oziroma njen zakoniti zastopnik) vedela za ravnanje tožnice že več kot 30 dni pred izredno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi, zato je zmotno zaključilo, da je odpoved prepozna. ZDR-1 v 109. členu namreč določa, da mora izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi pogodbena stranka podati najkasneje v šestih mesecih od ugotovitve razloga za izredno odpoved in najkasneje v šestih mesecih od nastanka razloga. V primeru krivdnega ravnanja, ki ima znake kaznivega dejanja, pogodbena stranka lahko odpove pogodbo o zaposlitvi v 30 dneh od ugotovitve razloga za izredno odpoved in storilca ves čas, ko je možen kazenski pregon.
EKČP člen 6. URS člen 22. ZDR člen 127, 127/3, 143, 147, 147/6, 147/7.
nadure - plus ure - neenakomerno razporejen delovni čas
Za priznanje nadur ni bistveno, da tožniku niso bile pisno odrejene. Ob ugotovitvi sodišča prve stopnje, da so bile te nadure za toženo stranko potrebne in koristne, da je tožena stranka bila seznanjena s tem, da tožnik pri njej nadure dejansko opravlja (pri čemer ni ukrenila ničesar, da bi tožniku opravljanje teh nadur preprečila, če bi štela, da so bile zanjo nepotrebne in nekoristne, oziroma če bi štela, da tožniku niso bile odrejene), kar pomeni, da je tožena stranka tožniku nadurno delo dopuščala, so neutemeljene njene pritožbene navedbe, da bi bilo treba tožbeni zahtevek tožnika zavrniti kot neutemeljen.
prenehanje pogodbe o zaposlitvi s sporazumom – napake volje – zmota - grožnja
Zatrjevani razlog za izpodbijanje sporazuma o prenehanju pogodbe o zaposlitvi je v tem, da je bilo tožnici na zagovoru v zvezi z izredno odpovedjo predstavljeno, da bo izredna odpoved gotovo izdana, da bo odpovedni razlog gotovo utemeljen oziroma odpoved zakonita in je ne bo mogoče razveljaviti. Prevara je zvijačna povzročitev zmote pri nasprotni stranki. Ker v konkretnem primeru ni mogoče govoriti o tožničini opravičljivi zmoti, tudi prevara, kot kvalificirana oblika zmote, ne pride v poštev. Tudi, če bi delavka tožene stranke po opravljenem zagovoru pred predvideno izredno odpovedjo tožnici rekla, da zagovoru nujno sledi odpoved, ki bo tudi nezakonita in je zato ne bo možno razveljaviti, to še niso okoliščine, ki bi kazale na opravičljivost tožničine zmote, zaradi katere bi sklenila sporazum. Prav tako navedene okoliščine ne kažejo na bistvenost zmote, saj se ne nanašajo ne na osebo, ne na predmet, ne na okoliščine, ki bi se po običajih v prometu ali po namenu strank lahko štele za odločilne.
Postopek za plačilo odškodnine zaradi neuporabe vrnjenega premoženja, katerega pravna podlaga je v 72. členu ZDen, ni denacionalizacijski postopek, ampak gre za posebno odškodninsko razmerje, za katerega ne velja določba prvega odstavka 71. člena ZDen.
kršitev kazenskega zakona - obstoj kaznivega dejanja - ogrožanje varnosti pri delu - blanketna norma - vzročna zveza med opustitvijo ukrepov varstva pri delu in škodo - storilec - odgovorni vodja del
Nesprejemljiva je argumentacija, s katero pritožnik utemeljuje svoje stališče, da Program ukrepov varstva pri delu podjetja E. za opaže Faresin ne predstavlja tehničnega pravila o varnostnih ukrepih v smislu 201. člena KZ-1. Vzročna zveza med obtoženčevo opustitvijo dolžnostnega ravnanja in nastalo posledico, to je smrtjo oškodovanca je podana. Prepričljivo je sodišče prve stopnje zavrnilo stališče pritožbe, da sta bila ravnanje oškodovanca in udarec delovnega stroja ob opaža takšna, ki ju izkustveno in življenjsko gledano ni bilo mogoče predvideti. Nadalje je tudi prepričljivo pojasnilo, da do prevrnitve opažev v primeru njihovega pravilnega deponiranja ne bi prišlo kljub pritožbeno izpostavljenim okoliščinam. Ni pomembno, da obtoženca od 26.1.2011 do 2.2.2011 ni bilo na gradbišču, saj gre za odgovornega vodjo del, ki so mu bile razmere na delovišču tako v dneh pred kot po nesreči gotovo dobro poznane. Zanesljivo je bilo ugotovljeno, da je bil obtoženec kot odgovorni vodja del odgovoren za izvajanje varnostnih ukrepov pri delu. Zaradi tega njegove kazenske odgovornosti ne izključuje morebitna odgovornost koordinatorja za varnost in zdravje pri delu. Njuna odgovornost se namreč medsebojno ne izključuje.
Oprostitev povrnitve stroškov ali dela stroškov kazenskega postopka iz 1. do 6. točke drugega odstavka 92. člena ZKP je izjema, ki jo sodišče uporabi le v primeru, če bi bilo zaradi plačila teh stroškov ogroženo vzdrževanje obtoženca ali oseb, ki jih je obtoženec dolžan vzdrževati. Dokazno breme, da so podani pogoji za oprostitev povrnitve vseh stroškov ali njihovega dela je na strani obtoženca.
povrnitev gmotne škode - podlaga odškodninske odgovornosti - vzročna zveza - izgubljeni zaslužek - Parkinsonova bolezen
Tožnik je upravičen le do odškodnine zaradi izgube dohodka za čas, za katerega je do poslabšanja zdravja in zmanjšanja dohodka prišlo prej, kot bi prišlo ob rednem razvoju Parkinsonove bolezni.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – ponudba nove pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – tajništvo visokošolskega zavoda
Poleg določb ZDR-1 in stališč sodne prakse o tem, kaj je utemeljen poslovni razlog, je za odločitev v tej zadevi bistvena predvsem določba 27. člena ZVis, ki določa, da ima visokošolski zavod za opravljanje upravno-administrativnih in strokovno-tehničnih nalog tajništvo, ki ga vodi tajnik. Zakon kot obvezno organizacijsko obliko določa tajništvo, ki mu določa naloge, s tem pa tudi naloge njegovega vodje – tajnika. Tožena stranka (univerza) ne bi smela vodenja administrativnih in strokovno-tehničnih nalog prenesti na dekana in druge javne uslužbence ter tako izvotliti tega delovnega mesta tako, da je postalo delo izvajalca na njem nepotrebno. Ker je že v zakonu predvidena potreba po določenih delih in nalogah konkretnega delovnega mesta, izvajalcu na takem delovnem mestu ni mogoče odpovedati pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga. Zato tožnici, zaposleni na delovnem mestu tajnik članice, tožena stranka ne bi smela podati redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov.
ZSKZ člen 14, 16a, 16a/1. SPZ člen 92, 92/1, 92/2. ZPP člen 7, 337, 337/1.
družbena lastnina - lastninjenje - pridobitev lastninske pravice na podlagi zakona - prostorski akti - pridobitev lastninske pravice na podlagi zskz
Sodišče prve stopnje je materialnopravno pravilno zaključilo, da je tožeča stranka že na podlagi zakona in sicer 14. člena ZSKZ z njegovo uveljavitvijo, dne 11. 3. 1993, postala lastnica vseh s tožbo zajetih nepremičnin, ki so bile v času uveljavitve tega zakona (dne 11. 3. 1993) družbena lastnina in vse opredeljene kot kmetijska zemljišča. Da bi bil tožbeni zahtevek tožeče stranke kot stvarnopravni zahtevek iz 92. člena SPZ glede nepremičnin, ki so bile na dan 23. 11. 2002 opredeljene kot stavbna zemljišča, to pa so vsa zemljišča, razen zemljišč parc. št. .../12 in .../15, obe k.o. ..., ki so ostala kmetijska zemljišča, kljub temu v času odločanja neutemeljen, pa bi morala tožena stranka izkazati, da so izpolnjeni pogoji iz 1. odstavka 16.a člena ZSKZ za neodplačen prenos teh zemljišč na občino, česar pa, kot je to pravilno zaključilo sodišče prve stopnje, tožena stranka ni izkazala.
USTAVNO PRAVO – KAZENSKO MATERIALNO PRAVO – KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL0086181
URS člen 27. KZ člen 112, 112/1, 261, 261/1, 261/3. ZKP člen 277, 277/1, 277/1-3, 370, 370/1, 370/1-3, 372, 372-4, 402, 402/5.
zloraba uradnega položaja ali pravic – ugovor zoper obtožnico – ustavitev kazenskega postopka – relativno zastaranje kazenskega pregona – pretrganje zastaranja – storitev istovrstnih kaznivih dejanj – domneva nedolžnosti – pravnomočna obtožnica – pravnomočna sodba – pritožba zoper sklep – meje preizkusa sodišča druge stopnje – okvir pritožbenih navedb
Sodišče druge stopnje izpodbijani sklep presoja izključno v okviru pritožbenih navedb. Ker državna tožilka nosilnih razlogov sklepa z ničemer vsebinsko ne izpodbija, s pritožbo ne more uspeti.
Kaznivo dejanje po 173. členu Kazenskega zakonika (KZ-1) je mogoče storiti le z direktnim naklepom, torej tako, da se je storilec zavedal svojega ravnanja in ga tudi hotel storiti.
ZST-1 člen 3, 3/1, 10, 10/1, 15, 15/2, 15/3, 34a.,. OZ-UPB1 člen 307.
postopek ugovora zoper plačilni nalog - sodni depozit - zavezanec za plačilo sodne takse
Glede samega postopka naložitve in izterjave plačila sodne takse pa ZST-1 v prvem odstavku 34. člena in v 34.a členu določa, da sodišče taksnemu zavezancu izroči in pošlje plačilni nalog z zakonsko določno opredeljeno vsebino, zoper katerega ima pozvani zavezanec pravno sredstvo ugovor.
Odločitev sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu sklepa, ki ne izpolnjuje niti oblike, niti vsebine, kot jo določa prvi odstavek 34. člena ZST-1, nima pravne podlage.
Določbe ZNP, ki urejajo postopek sodnih depozitov, vprašanj, kdo nosi stroške tega postopka, posebej ne urejajo. Zato pa za sodne depozite v civilno pravnih razmerjih, kakršno je bilo tudi razmerje med predlagateljico kot dolžnico in nasprotnim udeležencem kot upnikom, katerega izpolnitev je bila po predlogu predlagateljice opravljena in dovoljena v predmetnem nepravdnem postopku, velja določba 307. člena OZ. Ta določa, da stroške veljavne in nepreklicane položitve plača upnik. Zato mora v nepravdnih postopkih zaradi sodnega depozita v zvezi s civilnopravnimi razmerji stroške sodnih taks, torej tudi tistih, ki bi jih bil dolžan plačati predlagatelj, če ne bi bil že po zakonu oproščen plačila sodnih taks, nositi upnik - nasprotni udeleženec.
Po določbi 11. člena ZST-1 lahko sodišče stranko delno oprosti plačila sodnih taks, če ni prejemnik denarne socialne pomoči, pa bi bila s plačilom celotne takse občutno zmanjšana višina sredstva za preživljanje.
ZDCOPMD člen 40b, 40b/3-2. Uredba št. 561/2006/ES člen 19, 29.
pristojnost prekrškovnega organa
Pritožnica pravilno opozarja, da je uredba št. 561/2006/ES zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah Evropske unije (29. člen uredbe). 19. člen prej navedene uredbe določa, da mora država članica omogočiti pristojnim organom, da naložijo kazen podjetju in/ali vozniku za kršitev te uredbe, ugotovljene na njenem ozemlju, za katero še ni bila naložena kazen, tudi če je bila kršitev storjena na ozemlju kake druge države članice ali tuje države. Pristojnost prekrškovnega organa je s tem podana.
Toženec (ZPIZ) pri odločbi o priznanju pokojnine in njeni odmeri odloči o sami pravici in njeni višini. Plače oziroma prejemki, od katerih so bili plačani prispevki, v okviru pokojninske osnove predstavljajo dejansko podlago za odločitev o pravici. To velja tudi za plačilo za opravljeno nadurno delo.
O odmeri tožnikove starostne pokojnine je bilo že pravnomočno odločeno z odločbo. Procesne predpostavke za vsebinsko odločanje o ponovni zahtevi za odmero starostne pokojnine z upoštevanjem spornih nadur v pokojninsko osnovo tako niso izpolnjene, zato vsebinsko odločanje o odmeri starostne pokojnine ni dopustno.
zahteva za sodno varstvo - umik zahteve za sodno varstvo - domneva umika zahteve za sodno varstvo - izostanek z naroka - dokazila za izostanek
Sodišče prve stopnje je na podlagi storilčeve prošnje za prestavitev naroka in priloženih listin utemeljeno zaključilo, da storilec ni dokazal, da se naroka za zaslišanje ni udeležil zaradi neodložljive službene obveznosti in tudi ne, da je do poslovnega sestanka v Belgiji sploh prišlo.
Če je delodajalec pravna oseba, po prvem odstavku 20. člena ZDR-1 nastopa v imenu delodajalca njegov zastopnik, določen z zakonom ali aktom o ustanovitvi, ali od njega pisno pooblaščena oseba. Glede na to opredelitev je pomembno, kdaj je oseba, ki nastopa v imenu delodajalca, ugotovila razlog za uveljavljanje odškodnine iz naslova kršenja konkurenčne prepovedi. Ker je v obravnavani zadevi tožeča stranka delniška družba, je pomembno, kdaj je ta razlog ugotovila uprava ali od nje pisno pooblaščena oseba.
Izobraževanja, ki jih je bil deležen toženec (zavarovalni zastopnik) pri tožeči stranki (zavarovalnici), so bila ciljno usmerjena za potrebe njegovega dela, to je prodaje produktov ter vodenja in mentorstva zavarovalnih zastopnikov. Ocena sodišča prve stopnje, da je toženec pridobil znanja, ki so lastna tožeči stranki in predstavljajo njen „know-how“, je pravilna in skladna z dosedanjo sodno prakso, da je za veljavnost konkurenčne klavzule odločilno, ali delavec pri delodajalcu pridobi znanje, ki pomeni posebno vrednost v okviru njegovega poslovanja.
Glede na to, da je plačilo pogodbene kazni zaradi nespoštovanja konkurenčne klavzule dogovorjeno že zaradi obstoja abstraktne možnosti manjšega pridobivanja dohodka, tožeči stranki v sporu ni bilo treba dokazati obstoja škode, v okvir katere sodi tudi konkretno izboljšanje konkurenčnega položaja konkurenčne zavarovalnice. Ni pomembno, da delavec po prenehanju delovnega razmerja posebno znanje (ali poslovne zveze) dejansko uporabi in izkorišča, saj to ni v skladu s pogodbeno opredelitvijo prepovedi konkurenčnega delovanja toženca. Za utemeljitev zahtevka za plačilo pogodbene kazni zaradi kršitve konkurenčne klavzule zadošča, da bi toženec s pridobljenimi znanji in izkušnjami v zaposlitvi pri drugem delodajalcu lahko konkuriral tožeči stranki.
Določitev pogodbene kazni v pogodbi o zaposlitvi ni v nasprotju s konceptom delovnega prava, temveč gre za dopustno urejanje medsebojnih pravic in obveznosti med delavcem in delodajalcem. Potrebno je upoštevati načelo prostega urejanja obligacijskih razmerij iz 3. člena OZ, s tem pa tudi možnost dogovora pogodbene kazni v skladu z določbami OZ, kljub temu da v času sklepanja tožnikove pogodbe o zaposlitvi, takrat veljavni zakon o delovnih razmerjih in kolektivna pogodba uporabe pogodbene kazni za primer kršitve konkurenčne klavzule nista posebej določala.