ZUTD člen 65, 65/3, 140. ZUP člen 237, 237/2, 237/2-7, 247, 247/2.
vrnitev denarnega nadomestila za primer brezposelnosti - preizkus upravne odločbe
Izpodbijane odločbe, da je delodajalec (tožnik) dolžan vrniti denarno nadomestilo, ki ga je prejemal zavarovanec, ki mu je delovno razmerje nezakonito prenehalo, se ne da preizkusiti, saj ni razvidno, kakšen znesek neto denarnega nadomestila je bil tožniku izplačan v spornem obdobju, ko ga je bil tožnik na podlagi pravnomočne sodbe dolžan vključiti v zavarovanje. Sodišče prve stopnje je zato utemeljeno odpravilo dokončno odločbo in v tem delu prvostopenjsko odločbo ter zadevo vrnilo v ponovno upravno odločanje.
Če je delodajalec pravna oseba, po prvem odstavku 20. člena ZDR-1 nastopa v imenu delodajalca njegov zastopnik, določen z zakonom ali aktom o ustanovitvi, ali od njega pisno pooblaščena oseba. Glede na to opredelitev je pomembno, kdaj je oseba, ki nastopa v imenu delodajalca, ugotovila razlog za uveljavljanje odškodnine iz naslova kršenja konkurenčne prepovedi. Ker je v obravnavani zadevi tožeča stranka delniška družba, je pomembno, kdaj je ta razlog ugotovila uprava ali od nje pisno pooblaščena oseba.
Izobraževanja, ki jih je bil deležen toženec (zavarovalni zastopnik) pri tožeči stranki (zavarovalnici), so bila ciljno usmerjena za potrebe njegovega dela, to je prodaje produktov ter vodenja in mentorstva zavarovalnih zastopnikov. Ocena sodišča prve stopnje, da je toženec pridobil znanja, ki so lastna tožeči stranki in predstavljajo njen „know-how“, je pravilna in skladna z dosedanjo sodno prakso, da je za veljavnost konkurenčne klavzule odločilno, ali delavec pri delodajalcu pridobi znanje, ki pomeni posebno vrednost v okviru njegovega poslovanja.
Glede na to, da je plačilo pogodbene kazni zaradi nespoštovanja konkurenčne klavzule dogovorjeno že zaradi obstoja abstraktne možnosti manjšega pridobivanja dohodka, tožeči stranki v sporu ni bilo treba dokazati obstoja škode, v okvir katere sodi tudi konkretno izboljšanje konkurenčnega položaja konkurenčne zavarovalnice. Ni pomembno, da delavec po prenehanju delovnega razmerja posebno znanje (ali poslovne zveze) dejansko uporabi in izkorišča, saj to ni v skladu s pogodbeno opredelitvijo prepovedi konkurenčnega delovanja toženca. Za utemeljitev zahtevka za plačilo pogodbene kazni zaradi kršitve konkurenčne klavzule zadošča, da bi toženec s pridobljenimi znanji in izkušnjami v zaposlitvi pri drugem delodajalcu lahko konkuriral tožeči stranki.
Določitev pogodbene kazni v pogodbi o zaposlitvi ni v nasprotju s konceptom delovnega prava, temveč gre za dopustno urejanje medsebojnih pravic in obveznosti med delavcem in delodajalcem. Potrebno je upoštevati načelo prostega urejanja obligacijskih razmerij iz 3. člena OZ, s tem pa tudi možnost dogovora pogodbene kazni v skladu z določbami OZ, kljub temu da v času sklepanja tožnikove pogodbe o zaposlitvi, takrat veljavni zakon o delovnih razmerjih in kolektivna pogodba uporabe pogodbene kazni za primer kršitve konkurenčne klavzule nista posebej določala.
Pri tožniku poleg fizičnih razbremenitev (delno sedeče delo, brez pogostega pripogibanja, izpostavljenosti prekomernemu hrupu in normiranega dela) časovna razbremenitev pri delu ni potrebna, saj je z omejitvami zmožen za delo v polnem delovnem času. Zato je tožbeni zahtevek na priznanje pravice do dela s krajšim delovnim časom od polnega 4 ure dnevno in delnega nadomestila neutemeljen.
zdravljenje v tujini - izčrpane možnosti zdravljenja - čakalna doba
Za ugoditev pravici do zdravljenja v tujini je treba najprej izčrpati vse instance zdravljenja v Sloveniji, šele nato se zavarovanca napoti na zdravljenje v tujino. Ker je bilo enak operativni poseg, kot ga je tožnik opravil na kliniki v Nemčiji, mogoče opraviti tudi v Sloveniji, možnosti zdravljenja niso bile izčrpane. Poleg tega čakalna doba za operacijo ni bila predolga. Toženec je zato povračilo stroškov zdravljenja utemeljeno zavrnil.
nasilje v družini – podrejeni položaj – družinska skupnost
Skupno bivanje najožjih družinskih članov (obtoženca in oškodovanke kot brata in sestre) je treba šteti kot družinsko skupnost, pri čemer je ta pojem v kazenskopravnem smislu (kot zakonski znak kaznivega dejanja nasilja v družini) širši kot pojem družine po družinskem pravu oziroma širši kot ureditev po ZZZDR, katere prvenstveni namen je varstvo koristi otrok.
Oprostitev povrnitve stroškov ali dela stroškov kazenskega postopka iz 1. do 6. točke drugega odstavka 92. člena ZKP je izjema, ki jo sodišče uporabi le v primeru, če bi bilo zaradi plačila teh stroškov ogroženo vzdrževanje obtoženca ali oseb, ki jih je obtoženec dolžan vzdrževati. Dokazno breme, da so podani pogoji za oprostitev povrnitve vseh stroškov ali njihovega dela je na strani obtoženca.
povrnitev gmotne škode - podlaga odškodninske odgovornosti - vzročna zveza - izgubljeni zaslužek - Parkinsonova bolezen
Tožnik je upravičen le do odškodnine zaradi izgube dohodka za čas, za katerega je do poslabšanja zdravja in zmanjšanja dohodka prišlo prej, kot bi prišlo ob rednem razvoju Parkinsonove bolezni.
Postopek za plačilo odškodnine zaradi neuporabe vrnjenega premoženja, katerega pravna podlaga je v 72. členu ZDen, ni denacionalizacijski postopek, ampak gre za posebno odškodninsko razmerje, za katerega ne velja določba prvega odstavka 71. člena ZDen.
Izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – sodno varstvo – rok za podajo odpovedi
Sodišče prve stopnje je zmotno štelo, da je tožena stranka (oziroma njen zakoniti zastopnik) vedela za ravnanje tožnice že več kot 30 dni pred izredno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi, zato je zmotno zaključilo, da je odpoved prepozna. ZDR-1 v 109. členu namreč določa, da mora izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi pogodbena stranka podati najkasneje v šestih mesecih od ugotovitve razloga za izredno odpoved in najkasneje v šestih mesecih od nastanka razloga. V primeru krivdnega ravnanja, ki ima znake kaznivega dejanja, pogodbena stranka lahko odpove pogodbo o zaposlitvi v 30 dneh od ugotovitve razloga za izredno odpoved in storilca ves čas, ko je možen kazenski pregon.
EKČP člen 6. URS člen 22. ZDR člen 127, 127/3, 143, 147, 147/6, 147/7.
nadure - plus ure - neenakomerno razporejen delovni čas
Za priznanje nadur ni bistveno, da tožniku niso bile pisno odrejene. Ob ugotovitvi sodišča prve stopnje, da so bile te nadure za toženo stranko potrebne in koristne, da je tožena stranka bila seznanjena s tem, da tožnik pri njej nadure dejansko opravlja (pri čemer ni ukrenila ničesar, da bi tožniku opravljanje teh nadur preprečila, če bi štela, da so bile zanjo nepotrebne in nekoristne, oziroma če bi štela, da tožniku niso bile odrejene), kar pomeni, da je tožena stranka tožniku nadurno delo dopuščala, so neutemeljene njene pritožbene navedbe, da bi bilo treba tožbeni zahtevek tožnika zavrniti kot neutemeljen.
PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSL0066258
ZP-1 člen 155, 155/1, 155/1-8. URS člen 29, 29-3. Pravilnik o seznamu prepovedanih drog, psihoaktivnih zdravil ter drugih psihoaktivnih snovi in njihovih presnovkov člen 4.
pravica do obrambe - pravica do poštenega sojenja - pravica do zaslišanja obremenilnih prič - absolutna bistvena kršitev določb postopka o prekršku - izvedenstvo - pravica do zaslišanja izvedenca
Ko obdolženec predlaga neposredno zaslišanje izvedenca, mu mora sodišče to omogočiti.
URS člen 158. ZŠtip člen 12, 12/2, 45, 45/2. ZViS člen 70.
Zoisova štipendija - enkratno izplačilo
Po 2. odstavku 12. člena ZŠtip se štipendija lahko izplača v enkratnem znesku v višini preostalih zneskov štipendij za šolsko oziroma študijsko leto, če štipendist konča izobraževanje prej, kot je določeno z učnim oziroma študijskim programom. Za tožnika, ki je magistriral pred iztekom absolventskega staža, v smislu 2. odstavka 12. člena ZŠtip ni mogoče šteti, da je izobraževanje končal prej, kot je določeno s študijskim programom, saj je magistriral med trajanjem absolventskega staža, ne pa še pred zaključkom rednega 2-letnega magistrskega študija. Tožbeni zahtevek na enkratno izplačilo preostalih štipendij zato ni utemeljen.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSL00001482
KZ-1 člen 323, 323/1, 323/2. ZPrCP člen 45, 45/2. ZPrCP člen 45, 45/2.
kaznivo dejanje povzročitve prometne nesreče iz malomarnosti - kršitev dolžnostnega ravnanja - območje prehoda za pešce - prehod za pešce - prečkanje ceste - otrok kot pešec - dejanske okoliščine poteka prometne nesreče - kritična prometna situacija - kršitev cestno prometnih predpisov - skrbnost pri vožnji - pričakovana ovira na cesti - vzročna zveza - prekinitev vzročne zveze
Ključno vprašanje je, ali je bila deklica - peška v danih okoliščinah pričakovana ovira na prehodu za pešce ali ne.
Dolžnostno ravnanje, ki je obtoženki nalagalo previdno in kar se tiče hitrosti, posebej prilagojeno vožnjo, se ne ugotavlja (zgolj) na podlagi tehničnih izračunov, kot jih je podal izvedenec cestno prometne stroke, ampak s celovito presojo konkretnih okoliščin, ki (v objektivnem in subjektivnem smislu) determinirajo kritično prometno situacijo. Zato ni ključnega pomena ugotovitev izvedenca B. B., da je obtožena v danih okoliščinah odreagirala običajno in da bi imela možnost z zaviranjem preprečiti nesrečo, če bi na mestu reagiranja peljala s hitrostjo 21,6 km/h.
Promet na nasprotnem smernem vozišču obtoženke je bil gost oziroma je bila tam počasi se premikajoča in tudi občasno stoječa kolona vozil. Navedena okoliščina je v določeni meri zastirala pogled na začetek leve strani prehoda za pešce, kar izkazuje, da bi morala biti obtoženka, ki je vozila v nasprotni smeri - ob splošno znanem dejstvu, da pešec praviloma prečka cestišče prav na prehodu za pešce, tudi v primeru če je na enem voznem pasu stoječa kolona vozil - še toliko bolj pozorna na dogajanje na in ob cestišču. Da je šlo v danem primeru za območje, kjer je nedvomno pričakovano prečkanje cestišča, kaže tudi večje število prehodov za pešce. Relativno kratek čas pred deklico je prehod za pešce prečkal že pešec E. E., ki se je v trenutku trčenja nahajal le pet do šest metrov od prehoda za pešce. Tam je cesta ravna, pregledna in opremljena z dvema pločnikoma za pešce in ob normalni pozornosti bi ga obtoženka morala in mogla opaziti in bi tudi iz tega razloga lahko sklepala oziroma pričakovala, da bo (lahko) še kdo drug prečkal cesto v danih razmerah. Dodatni "signal", da bi se obtoženka prehodu za pešce morala približevati posebej previdno, pazljivo in s primerno hitrostjo, pa je dejstvo, da je bila sedemletna oškodovanka v družbi svojega 15 - letnega brata, ki se je v kritičnem časovnem obdobju nahajal ali na robu pločnika ali pa na samem začetku prehoda za pešce. Pri tem oškodovanka - četudi je (bolj ali manj hitro) pritekla izza stoječe oziroma počasi premikajoče se kolone vozil in je bila zaradi svoje telesne višine slabše zaznavna, ni predstavljala nepričakovane ovire na cesti.
ZDR -1 člen 110, 110/1, 110/1-1. KZ-1 člen 204, 204/1.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – znaki kaznivega dejanja – kaznivo dejanje tatvine – rok za podajo odpovedi
V obravnavanem primeru, ko je bila pogodba o zaposlitvi odpovedana zaradi kršitve pogodbenih ali drugih obveznosti, ki ima vse znake kaznivega dejanja tatvine, je mogoče o ugotovitvi razloga za odpoved govoriti šele takrat, ko delodajalec ugotovi tudi obstoj dejstev, ki omogočajo zaključek, da ima kršitev vse znake tega kaznivega dejanja in ne že takrat, ko se seznani s storilčevim ravnanjem.
Sklep o odpovedi delovnega razmerja - vojska – ocenjevanje zdravstvene sposobnosti – vojak - zdravstvena zmožnost za opravljanje dela
Tožnik po oceni zdravstvene komisije trajno ne izpolnjuje posebnih zdravstvenih zahtev za vojaško službo, zato je potrebno o njegovih pravicah odločati pred ZPIZ. To predvideva 6. odstavek 88. člena ZObr, po katerem ima delavec, če preneha izpolnjevati pogoje za poklicno delo na obrambnem področju zaradi zdravstvenih razlogov, pravice po tem zakonu in splošnih predpisih. ZObr v 4. odstavku 99.a člena določa, da mora zdravstvena komisija v primeru, ko oceni, da je zmanjšana delovna sposobnost pripadnika stalne sestave taka, da pripadnik ni več sposoben opravljati vojaške službe, oziroma, da je upravičen do priznanja pravic iz invalidskega zavarovanja, zadevo odstopiti pristojni enoti zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Tega zdravstvena komisija ni storila. Tožena stranka je tožniku odpovedala pogodbo o zaposlitvi, ne da bi bil v celoti izpeljan postopek, kot ga določa veljavna zakonodaja, zato je odpoved nezakonita.
Pravilen je zaključek sodišča prve stopnje, da je pritožba tožeče stranke z dne 18. 6. 2016, vložena zoper sodbo Okrožnega sodišča v Celju IV P 334/2014 z dne 13. 11. 2014 nedovoljena, ker je navedena sodba pravnomočna, pravnomočnih sodnih odločb pa ni mogoče izpodbijati z rednimi pravnimi sredstvi.
Taksa je bila po plačilnem nalogu, ki ga je sodišče prve stopnje izdalo v obravnavani zadevi, plačana pravočasno. Do pomote pri nakazilu takse je prišlo s strani tožnice (ker ni bilo navedeno ime tožnice kot taksne zavezanke na nakazilu niti opravilna številka, napačna pa je bila tudi referenca), kar je tudi razlog, da sodišče prve stopnje niti ni moglo ugotoviti pravočasnega plačila takse v obravnavani zadevi. Kljub dejstvu, da je pri nakazilu očitno prišlo do pomote (kot plačnik takse v obravnavani zadevi ni navedena tožnica, ampak druga oseba), je potrebno šteti, da je tožnica taksno obveznost po plačilnem nalogu pravočasno poravnala. Zato niso izpolnjeni pogoji iz tretjega odstavka 105.a člena ZPP za ustavitev postopka v delu, ki se nanaša na denarno terjatev, ki jo je tožnica uveljavljala s tožbo v obravnavani zadevi. Zato je pritožbeno sodišče izpodbijani del sklepa razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek.
OZ člen 239, 352, 352/1, 352/3, 633, 633/1, 634, 634/1, 635, 635/1, 637, 637/2, 639, 639/5.
projektantska pogodba - škoda zaradi zaupanja - predpostavke odgovornosti za stvarne napake - pravočasno obvestilo o napaki - pravočasnost vložitve zahtevka - prekluzija - delna neizpolnitev - opustitev sodelovalne in pojasnilne dolžnosti - poslovna odškodninska odgovornost
V obravnavanem primeru gre namreč za uveljavljanje t.i. škode zaradi zaupanja. Za takšno vrsto škode gre v primeru, ko eni pogodbeni stranki (v tem primeru naročniku) le-ta nastane kot posledica njenih premoženjsko pravnih razpolaganj (v konkretnem primeru v zvezi z izvajanjem gradnje na podlagi izdelane projektne dokumentacije), opravljenih na temelju zaupanja, da stvar oz. opravljeno delo (izdelana PZI dokumentacija) nima napak. Ustaljeno stališče sodne prakse je, da obstaja odgovornost za škodo zaradi zaupanja samo, če so izpolnjene predpostavke odgovornosti za stvarne napake.
invalidnost – invalidnost III. kategorije – invalidska pokojnina – invalidnost III. kategorije
V izvedenskem mnenju komisije za fakultetna izvedenska mnenja je sodišče prve stopnje imelo dovolj strokovno prepričljive podlage za odpravo dokončne odločbe toženca in razvrstitev tožnika v III. kategorijo invalidnosti s priznano pravico do dela s krajšim delovnim časom na delu z omejitvami, ne pa za razvrstitev tožnika v I. kategorijo invalidnosti, kar uveljavlja.
Za odločitev glede tožnikove invalidnosti so relevantni izvidi, datirani do dokončne odločbe in do tega dne ugotovljeno tožnikovo zdravstveno stanje.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – možnost nadaljevanja delovnega razmerja do izteka odpovednega roka
V primeru, če delavec po vročeni izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi še opravlja delo, ni izpolnjen pogoj iz 109. člena ZDR-1, da ni mogoče nadaljevati delovnega razmerja do poteka odpovednega roka oziroma do poteka časa, za katerega je bila sklenjena pogodba o zaposlitvi, zato je izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi v takšnem primeru nezakonita. Ker je sam direktor izpovedal, da je tožnik še opravljal delo in je predvideval, da ga bo opravljal še 1,5 meseca, je izpodbijana izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita.