sodna taksa – obrazložen ugovor – sklep o ugovoru – določitev pristojnosti pravdnega sodišča – plačilni nalog – ugovor zoper plačilni nalog
S pritožbo upnik ni izpodbijal odločitve o obrazloženosti ugovora zoper sklep o izvršbi, temveč le odločitev o določitvi sodišča, ki bo zadevo po nesporni (in pravnomočni) ugotovitvi, da je bil ugovor obrazložen, obravnavalo v pravdnem postopku. Ne glede na to, da sta bili obe odločitvi, torej odločitev o ugovoru in določitev pristojnega pravdnega sodišča, sprejeti v istem sklepu, ni mogoče slediti stališču, da pritožba zgolj zoper odločitev o pristojnosti pravdnega sodišča predstavlja pritožbo zoper sklep o ugovoru zoper sklep o izvršbi v celoti. Posledično pritožba pravilno opozarja, da je sodna taksa po tar. št. 4031 ZST-1 odmerjena napačno in je treba uporabiti tar. št. 30010 ZST-1, ki določa sodno takso v višini 33,00 EUR za postopke o posebnih pritožbah, ki niso posebej taksirane in niso takse proste.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00000822
ZKP člen 372, 372-6, 407, 407/1, 407/1-1. KZ-1 člen 55, 55/1, 56, 56/1.
neprava obnova kazenskega postopka - uporaba kazenskega zakona - združitev kazni zapora - časovna veljavnost kazenskega zakona - izrek enotne kazni - odmera enotne kazni - kršitev kazenskega zakona - vštevanje pripora in prejšnje kazni
Glede časovne uporabe kazenskega zakona v postopku neprave obnove po 1. točki prvega odstavka 407. člena ZKP je ključen trenutek, ko so se stekli pogoji za izrek enotne kazni (ko je storjenih več kaznivih dejanj), in ne, ko so se stekli pogoji za nepravo obnovo.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – MEDICINSKO PRAVO
VSL0084866
OZ člen 15, 55, 58, 18, 131, 147, 147/1, 239, 239/2, 240. ZPacP člen 20, 26, 26/5, 28, 37. ZZDej člen 1. ZPP člen 70, 70-1, 70-6, 254, 254/1, 339, 339/2, 339/2-8.
odškodninska odgovornost – odgovornost delodajalca za delavca – zdravniški poseg – pojasnilna dolžnost – pravica do samostojnega odločanja o zdravljenju – privolitev – privolitveni obrazec – medicinska napaka – pogodbena odškodninska odgovornost – deliktna odgovornost – kršitev dolžne skrbnosti – paraplegija – izvedensko mnenje – ponovitev dokazovanja z drugim izvedencem – pravica do izjave – enako varstvo pravic
Sodišče lahko ponovi dokazovanje z drugim izvedencem tudi v primeru, ko zaradi usodnosti pomena izvedenskega mnenja za izid pravde in zavedajoč se določenega znanstvenega tveganja pri zahtevnejših ekspertizah oceni, da je treba pravilnost sicer jasnih in popolnih izvedenčevih ugotovitev preveriti še z mnenjem drugega izvedenca.
Ni prišlo do zakonite subrogacije, zato na zavarovalnico vtoževana terjatev ni prešla. To pa pomeni, da je toženka zavezana plačati obveznost tožnici, ne pa zavarovalnici, ki je zahtevek za vnovčenje zavarovanja zavrnila.
USTAVNO PRAVO - POGODBENO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0080149
URS člen 25. OZ člen 86, 92. SPZ člen 132. ZPP člen 2, 7, 212.
sale and lease back - pogodba o finančnem leasingu - neveljavnost pogodb - ničnost pogodbe - nasprotovanje prisilnim predpisom - prepoved legis commissoriae - uveljavljanje ničnosti - neplačevanje obrokov leasinga - odstop od pogodbe - odškodnina - pozitivni pogodbeni interes - razpravno načelo - pasivna legitimacija
Pogodba (ali veriga pogodb) je v primeru, ko omogoča stranki, ki financira (leasingodajalec), da prejme stvar, ki je vredna več od zneska terjatve, financirana stranka (leasingojemalec) pa dokončno izgubi lastninsko pravico na stvari (predmetu leasinga), če ne izpolni svoje obveznosti, nična, če ne vsebuje določb, ki obvarujejo dolžnika pred zlorabo, ko bi upnik prejel stvar, ki je vredna več kot njegova terjatev.
motenje posesti – vzpostavitev prejšnjega stanja – uporaba parkirnih mest – motilno dejanje – posest – postopek v pravdah zaradi motenja posesti – sodno varstvo posesti – obseg sodnega varstva
Res je, da za posest dveh parkirnih mest ni odločilno, da bi posestnika na njih ves čas imela parkirano svoje vozilo, vendar pa morata dokazati, da sta imela ves čas možnost točno določeni mesti za parkiranje uporabiti in da sta torej imela dejansko oblast nad stvarjo. Pogosto parkiranje na določenem mestu temu standardu ne zadosti.
Posest je le tisto razmerje fizične oblasti nad stvarjo, ki zadovoljuje naslednje kriterije: zunanja vidnost, trajnost, izključnost, dostop stvari posestniku. S tem v zvezi mora sodišče v ponovljenem postopku ugotoviti, ali sta tožnika do motilnega dejanja, ki je predmet te pravde, izključila tretje osebe od souporabe parkirišč (kriterij izključnosti) in ali sta imela vselej, kadar sta to hotela, možnost parkirati na točno določenem mestu (kriterij dostopnosti), ali pa je mogoče v konkretnem primeru vendarle šlo za soposest tudi drugih uporabnikov stavbe in o izključni posesti tožnikov na mestih, ki sta predmet te pravde, ni mogoče govoriti.
Razlog za umik tožbe tožeče stranke je bila delna izpolnitev tožbenega zahtevka med pravdnim postopkom. V takšnem primeru mora tožeča stranka, ki umakne tožbo, povrniti nasprotni stranki pravdne stroške, razen če jo je umaknila takoj, ko je tožena stranka izpolnila zahtevek (158. člen ZPP). Pri tem tožeči stranki pripadajo potrebni stroški od vložitve tožbe do umika tožbe le v primeru pravočasnega umika tožbe in pod predpostavko, da jih pravočasno uveljavlja (glej Nina Betetto, Komentar k 158. členu ZPP, druga knjiga, stran 46). Pravočasen je umik tožbe, ki sledi neposredno izpolnitvi zahtevka.
ZZZDR člen 15, 15/1. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8.
roditeljska pravica – odvzem roditeljske pravice – spolna zloraba otroka – pravica do izjave
Spolna zloraba otroka je zagotovo ena izmed najhujših in zavrženih oblik nasilja nad otrokom in za otroka predstavlja nepopravljivo škodo. V kolikor je izvršitelj roditelj, ta predstavlja razlog za odvzem roditeljske pravice.
stroški postopka – načelo uspeha – uspeh v pravdi – povrnitev stroškov postopka – plačilo odvetniških storitev – potrebni stroški – sestava pritožbe – konferenca s stranko – nagrada za konferenco s stranko
Pri svoji oceni je sodišče upoštevalo zgolj višino tožničine terjatve, tako da je primerjalo zahtevani in prisojeni znesek, pri tem pa je prezrlo ostale okoliščine primera, ki po presoji pritožbenega sodišča terjajo oceno uspeha pravdnih strank tudi glede na sporno podlago tožbenega zahtevka. Ni namreč mogoče spregledati, da je bil pretežni del obravnavanja in dokazovanja namenjen ugovorom tožencev, ki so bili vsi po vrsti zavrnjeni.
ZIZ člen 270, 270/2, 270/3. ZFPPIPP člen 131, 131/3, 131/3-2, 357, 357/1.
pogoji za izdajo začasne odredbe v zavarovanje denarne terjatve - tožena stranka v stečaju - prepoved plačila stroškov postopka
Glede na to, da je tožena stranka v stečajnem postopku in glede na trditve v pritožbi, da koristi sporna sredstva za plačilo stroškov postopka oziroma odvetnika, slednje ne predstavlja takšnega spornega razpolaganja tožene stranke, ki bi ga bilo dopustno prepovedati z začasno odredbo. Plačilo stroškov v stečajnem postopku poteka v skladu zakonskimi določbami in stečajni dolžnik jih mora opraviti, če ima za to ustrezno podlago. Takšna začasna odredba, s katero bi sodišče izven stečajnega postopka onemogočilo stečajnemu dolžniku plačevanje stroškov, kljub morebitnemu sklepu stečajnega sodišča, bi nedopustno posegla v ravnanja udeležencev v stečajnem postopku. Glede na denarni tožbeni zahtevek 182.250,44 EUR s pripadki in predlagano začasno odredbo z odrekom izplačila in prepovedjo razpolaganja z istim zneskom, je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da to ne predstavlja neznatne škode.
regulacijska začasna odredba - verjetnost obstoja terjatve - tožena stranka v stečaju - pogodba o izvajanju rudarskih del - ničnost - neučinkovanje pogodb - nadaljevanje poslovanja stečajnega dolžnika - upravljanje stečajne mase
Ali so izpolnjeni pogoji za odvzem in posledično prenehanje rudarske pravice po ZRud-1 lahko presoja Republika Slovenija v upravnem postopku za odvzem. Sodišče prve stopnje bi se moralo ukvarjati predvsem z vprašanjem pod katerega od institutov insolvenčnega postopka je mogoče subsumirati sporne pogodbe o izvajanju rudarskih del in aneksa ter ali so zaradi nasprotovanja verjetno nične oziroma brez učinka. Tožeča stranka v pritožbi utemeljeno navaja, da je sodišče prve stopnje spregledalo njene trditve o ničnosti oziroma neučinkovanju spornih pogodb glede na določbe o nadaljevanju poslovanja in o upravljanju stečajne mase - v okviru tega o oddajanju v najem.
podaljšljivost roka – predlog za podaljšanje roka – opravičljiv razlog – prekluzija – rok za podajo pripomb na dopolnitev izvedenskega mnenja
Dejstvo, da je imela pooblaščenka tožeče stranke med tekom roka dva dni zaradi praznika zaprto pisarno in da je težje našla strokovno pomoč, v tem primeru ne more biti odločujoča. Številne pripombe tožeče stranke na izvedeniško mnenje in dopolnitev kažejo, da je tožeča stranka bila ves čas seznanjena z izvedeniškim mnenjem in odgovori izvedenca oziroma, da ni šlo za popolnoma novo materijo, na katero se tožeča stranka ni imela časa pripraviti.
Podaljšljivost roka ne pomeni, da je ta rok instruktiven. Če rok ni podaljšan, nastopi prekluzija. Res je rok podaljšljiv, vendar pa bi bilo podaljšanje treba predlagati pred potekom roka in podati razlog za podaljšanje, ki je relevanten. Vložitev predloga za podaljšanje tega roka ne prekine teka tega roka. Rok teče naprej in če sodišče predlogu za podaljšanje ne ugodi, se šteje, kot da predlog za podaljšanje sploh ni vložen.
Ker je tožnik trdil, da je bila sklenjena kupoprodajna pogodba, toženka pa je to dejstvo priznala, je moralo pritožbeno sodišče upoštevati, da sta bili med strankama sklenjeni kupoprodajni (in ne morda kakšni drugi) pogodbi. Sodišče je namreč vezano na trditveno podlago strank in razen, če ne gre za situacije iz tretjega odstavka 3. člena ZPP, izven teh trditev ne more ugotavljati dejanskega stanja.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0080139
OZ člen 16. ZPP člen 354, 356.
kupoprodajna pogodba – predmet kupoprodajne pogodbe – stanovanje – nesporazum o predmetu obveznosti – nasprotje v razlogih sodbe – dodelitev zadeve drugemu sodniku
Pravno podlago za odločitev o primarnem tožbenem zahtevku predstavlja določba 16. člena OZ, v skladu s katero se šteje, da pogodba ni sklenjena, če sta stranki prepričani, da se strinjata, dejansko pa je med njima nesporazum o naravi pogodbe ali o podlagi ali predmetu obveznosti. Gre za primere, ko iz samih izjav strank sicer ni mogoče razbrati, da gre za različno naravo, predmet ali podlago, a se to izkaže kasneje pri izpolnjevanju tega, kar naj bi bilo dogovorjeno.
POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – STANOVANJSKO PRAVO
VSL0085527
ZPSPP člen 28, 28/1, 28/1-2, 29. ZPP člen 13, 206, 212. OZ člen 311.
nalog za izpraznitev poslovnih prostorov – zamuda s plačilom najemnine – odstop od najemne pogodbe – prenehanje obveznosti plačila najemnine – pobot – predhodno vprašanje – prekinitev postopka – trditveno in dokazno breme – nesubstanciran dokazni predlog
Po pravilnem odstopu od najemne pogodbe zaradi neplačevanja najemnine, poznejše prenehanje obveznosti plačila najemnine zaradi izpolnitve, na veljavnost odstopa od pogodbe nima pravnih učinkov in tudi ni razlog za zavrnitev zahteve po izpraznitvi poslovnega prostora.
Tudi v primeru, če bi že bil v pravdi na plačilo najemnin tožbeni zahtevek zavrnjen zaradi ugotovitve v pobot ugovarjane terjatve, taka odločitev ne bi imela nobenega vpliva na presojo utemeljenosti odstopa od najemne pogodbe in posledično tudi na presojo pogojev, ki morajo biti izpolnjeni za izdajo sodbe na podlagi izpraznitvenega naloga.
Nastanek navadne škode (kot jo tožnik v konkretnem primeru zatrjuje/uveljavlja) ni vezan na vprašanje, ali je bila ta sanirana. Ta škoda (v obliki zmanjšanja premoženja) je v posledici s strani toženke na objektu/steni povzročenih poškodb že nastala, strošek sanacije teh poškodb pa jo opredeljuje po višini.
odgovornost zavarovalnice – poškodba pri padcu – zdrs na mastnem madežu v kuhinji – nedopustnost ravnanja – dolžno ravnanje – soprispevek – opustitev dolžnega nadzora staršev
Toženkin ugovor, da je škoda nastala zaradi opustitve dolžnega nadzora tožničinih staršev, je neutemeljen. Tudi če bi toženki uspelo dokazati, da tožničin oče tožnice na obisku pri toženkinem zavarovancu ni dovolj skrbno nadzoroval in varoval, se toženka ne bi mogla niti delno razbremeniti svoje odgovornosti, da na podlagi sklenjene zavarovalne pogodbe povrne nastalo škodo.
vrnitev poslovne sposobnosti – zloraba prepovedanih drog – izvedenec
V ponovljenem postopku naj sodišče prve stopnje ponovno zasliši udeleženko in predlagateljico, predvsem v smeri vsakdanjega funkcioniranja udeleženke v družini in tudi sicer. Namreč tudi ni jasno, kakšne posle naj bi poleg vsakdanjih opravil, udeleženka še opravljala, pa naj jih ne bi bila zmožna, ali ima poleg denarnih sredstev od prodaje nepremičnin, še kaj premoženja (nepremičnine) s katerim bi lahko razpolagala, iz kakšnega njenega ravnanja izhaja, da razen s sredstvi pokojnine, z ostalim svojim premoženjem ne bi bila sposobna racionalno razpolagati.
Sodišče ob odločanju o predlogu za dovolitev izvršbe zaradi izterjave sodnih penalov nima pravne podlage za upoštevanje morebitne nesorazmernosti med nedenarno obveznostjo dolžnice po izvršilnem naslovu in višino sodnih penalov, doseženo zaradi dalj časa trajajočega vztrajanja pri neizpolnitvi.
Zloraba pravic je lahko predmet odločanja v nadaljnjem postopku po dolžnikovem ugovoru.
Toženka je imela pravno podlago za izvedbo nakazila denarja po zavarovalnih policah na račun tožnikove žene. Ker je tako toženka pravilno izpolnila svojo obveznost, je ta prenehala.
Profesionalna skrbnost toženki ni nalagala izpeljave dodatnih poizvedb ali opravil, med njimi osebnega preverjanja identitete zavarovalca. Okoliščine konkretnega primera niso nakazovale na to, da zaključnega sporazuma in pooblastila ni oziroma ne bo podpisal tožnik, temveč (brez njegovega pooblastila) nekdo drug.