začasna odredba – regulacijska začasna odredba – pogoji za izdajo začasne odredbe – nastanek težko nadomestljive škode – zdravstvena ogroženost
Razlaga pravnega standarda „težko nadomestljive škode“ tožeče stranke, ki trdi, da ne more hoditi 200 m od hiše do parkirišča, je močnejša, kot je zatrjevanje tožene stranke, da je z dovozi tožnice do njenega stanovanja njena lastninska pravica omejena.
transformacija pogodbe o zaposlitvi za določen čas - sodna razveza – višina denarnega povračila – pravdni stroški – kilometrina – potni stroški za prihod na narok – pooblaščenec – pravica do zastopanja po odvetniku - pravica do svobodne izbire odvetnika
Sodišče prve stopnje je pravilno odmerilo stroške postopka na temelju dveh različnih pravnih podlag. Tožnica je uveljavljala nezakonitost odpovedi pogodbe o zaposlitvi in transformacijo delovnega razmerja iz določenega v nedoločen čas. Ta spor se po svoji naravi uvršča med spore o obstoju oziroma prenehanju delovnega razmerja, kar pomeni, da se pri odločanju o stroških postopka uporablja člen 41/5 ZDSS-1 (po katerem v sporih o obstoju ali prenehanju delovnega razmerja delodajalec krije svoje stroške postopka, ne glede na izid postopka, razen če je delavec z vložitvijo tožbe ali z ravnanjem v postopku zlorabljal svoje procesne pravice). Preostala terjatev tožnice za plačilo nadurnega dela pa se uvršča med premoženjske pravice iz delovnega razmerja in se o povrnitvi stroškov postopka odloča glede na uspeh strank v postopku.
Med pravice do enakega varstva pravic v postopku, po 22. členu Ustave RS spadata tudi pravica do zastopanja po odvetniku in pravica do svobodne izbire odvetnika. Navedeno sicer ne pomeni, da se nasprotni stranki v postopku naložijo v plačilo stroški, ki nastanejo, če si stranka za zastopanje izbere odvetnika v kraju zunaj območja sodišča, pri katerem teče postopek. Sodišče mora v vsakem primeru posebej skrbno presoditi vse okoliščine primera in pretehtati, ali narava mandatnega razmerja med pooblaščencem in pooblastiteljem opravičuje, da se presežek stroškov naloži v plačilo nasprotni stranki. V konkretni zadevi je tožnica pooblastila odvetnika iz kraja svojega prebivališča. Pritožbeno sodišče je res večkrat zavzelo stališče, da kot potrebne stroške ni mogoče upoštevati stroškov prevoza pooblaščenca, ki ima sedež izven kraja sedeža sodišča, vendar je v teh zadevah šlo za situacijo, ko je stranka za zastopanje pooblastila odvetnika iz drugega kraja izven območja tožnikovega bivališča in tudi izven območja sodišča. Zato je sodišče tožnici priznalo, kot potrebne stroške postopka, priglašene prevozne stroške odvetnika za prihod na naroke za glavno obravnavo.
STVARNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – NEPRAVDNO PRAVO
VSL0060395
SPZ člen 89. ZPP člen 7, 213. ZNP člen 35, 146.
nujna pot – določitev nujne poti – črna gradnja – dokazovanje – razpravno načelo – dokazno breme – stroški postopka
Dejstvo, da predlagatelj za stanovanjsko stavbo nima gradbenega dovoljenja, ni odločilno. Povezavo z javno potjo predlagateljevo zemljišče potrebuje, ne glede na to, ali bo na na njem v bodočnosti stal stanovanjski objekt ali ne. Ker zazidanost zemljišča ni pogoj za določitev nujne poti, se v presojo pogojev za legalizacijo stavbe ni treba spuščati.
Če je dokaz potreben, ga sodišče izvede, ne glede na to, kateri od udeležencev njegovo izvedbo predlaga.
STVARNO PRAVO – ZEMLJIŠKA KNJIGA – DRUŽINSKO PRAVO
VSL0060392
ZVEtL člen 3, 4, 14, 16, 22. ZZZDR člen 51, 51/2.
vzpostavitev etažne lastnine po ZVEtL – predlagatelj postopka – udeleženci postopka – pravni interes za udeležbo v postopku
Zakonec, ki izkaže, da je v trajanju zakonske zveze pridobil skupno lastninsko pravico na stavbi oz. delu stavbe, ki je predmet etažiranja, izkazuje interes za udeležbo v postopku za vzpostavitev etažne lastnine.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – ZAVAROVALNO PRAVO – VARSTVO POTROŠNIKOV – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0080134
OZ člen 120, 921, 926, 926/1, 926/5, 937, 937/1, 937/2. ZOZP člen 2, 2/2. ZVPot člen 22, 23, 24. ZPP člen 319.
zavarovalna pogodba – sklenitev zavarovalne pogodbe – zavarovalno kritje – plačilo premije – kdaj je pogodba sklenjena – kolizija določb police in pogojev – posledice, če premija ni plačana
Zlasti ob dejstvu, da je drugi tožnik premijo plačal kasneje (in ne ob sklenitvi pogodbe), Polica za avtomobilsko zavarovanje (izdana 16. 3. 2010) pa je kljub temu kot pričetek trajanja zavarovanja ponovno opredelila datum 8. 3. 2010, je pravilna argumentacija sodišča, da je bil med drugim tožnikom in prvo toženko (preko zavarovalnega agenta) sprejet poseben dogovor o zavarovalnem kritju, ki naj nastopi pred plačilom premije. Ker niti zavarovalna pogodba niti Polica nista drugače opredelili nastopa zavarovalnega kritja, je pravilen tudi zaključek sodišča prve stopnje, da je pričetek zavarovalnega kritja potrebno interpretirati v korist drugega tožnika kot šibkejše stranke.
pravno nasledstvo - prenehanje družbe po skrajšanem postopku
Pri izbrisu družbe po skrajšanem postopku je odgovornost družbenikov izbrisane družbe do upnikov solidarna, kar pomeni, da upnikom za celotno obveznost odgovarja vsak aktivni družbenik in da lahko upnik njeno izpolnitev zahteva od kogar hoče vse dotlej, dokler obveznost ni popolnoma izpolnjena. Solidarna odgovornost je tako zakonsko določena in se ne dokazuje, v razmerju do prvotnega dolžnika (izbrisane družbe) pa je odgovornost aktivnih družbenikov za neplačane obveznosti subsidiarna.
Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih člen 52, 52/2.
nagrada izvedenca – izvedenina– upravičenost prisoje nagrade izvedencu – pripravljenost izvedenca na ustno dopolnitev mnenja
Zgolj na podlagi štirih okoliščin, ki jih pritožnika izpostavljata, pritožbeni (splošni) oceni o izvedenčevi nepripravljenosti na ustno dopolnitev mnenja oziroma o obstoju razlogov, zaradi katerih slednji do nagrade iz naslova priprave za naloženo (in izvedeno) opravilo ne bi bil upravičen, ni moč slediti.
odškodninska odgovornost šole - subjektivna odgovornost - varnostni ukrepi za izvedbo vaje teka otrok v telovadnici
Učiteljica je bila ves čas prisotna, vendar ni zagotovila varnosti učencev. Naloženo jim je namreč bilo, da med tekmovalno vajo tečejo proti steni in se obrnejo na liniji samo 63,5 cm pred steno. Pri ustavljanju in obračanju med tekom vedno obstaja nevarnost zdrsa ali padca, s čemer je mogoče računati, zato bi del stene, proti kateremu so tekli devet let in pol stari otroci, bilo potrebno zavarovati.