OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00039912
OZ člen 3, 56. ZSPDSLS-1 člen 71.
stvarno premoženje države - stavbna pravica - pogodba o ustanovitvi stavbne pravice - služnostna pravica - odplačnost stvarne služnosti - odškodninska odgovornost - dostop do omrežja električne energije - vsebina pogodbe
S tem, ko toženka zahteva, da se njene nepremičnine z električnimi vodi obremenijo na način, ki ga od nje terja zakonodaja, o tem, da toženka preprečuje ponovno vzpostavitev električne povezave, sploh ni več mogoče govoriti. Da gre za obremenitev nepremičnin, ki lastnika oziroma upravljavca upravičujejo do postavljanja pogojev, se s sodiščem prve stopnje strinja tudi višje sodišče. Toženki to narekuje Zakon o stvarnem premoženju države, pokrajin in občin (ZSPDPO) oziroma od leta 2018 veljavni Zakon o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti (ZSPDSLS-1).
ZFPPIPP člen 121, 121/1, 221d, 221d/1, 221d/4. ZPP člen 360, 360/1.
poenostavljena prisilna poravnava - sklep o začetku postopka - pritožba upnika - poročilo o dolžnikovem finančnem položaju - presečni dan - napaka - poprava - posodobljen seznam terjatev - nerelevantne pritožbene navedbe
Pritožba napada izjavo dolžnika, da Poročilo o finančnem položaju dolžnika njegov finančni položaj na dan 31. 3. 2020 izkazuje resnično in pošteno, ker ne odraža realnega stanja, saj je datirano na 28. 6. 2020, prav tako pa zajema stanje po 31. 3. 2020. Višje sodišče ugotavlja, da je dolžnik napako kasneje, t. j. hkrati s predložitvijo posodobljenega seznama terjatev, odpravil tako, da je kot pravilen datum namesto 31. 3. 2020 navedel 30. 6. 2020. To ustreza vsebini predloga za začetek postopka poenostavljene prisilne poravnave. S tem je zatrjevani pritožbeni razlog odpadel.
poškodba rame - odškodnina za nepremoženjsko škodo - pravična denarna odškodnina - odškodnina za telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - odškodnina za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti - premoženjska škoda - potni stroški
Pravična denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo je 9.500 EUR.
ZZZDR člen 105, 105a, 106. DZ člen 7, 203. ZNP-1 člen 6, 7, 23, 23/1, 34, 44, 94, 102, 102/3. ZPP člen 180. ZST-1 člen 5, 5/1, 5/1-20.
razmerja med starši in otroki - razpad izvenzakonske skupnosti - varstvo, vzgoja in preživljanje otroka - vsebina predloga - postopek za varstvo koristi otroka - svetovanje pred začetkom postopka za varstvo koristi otroka - postopek predhodnega svetovanja - zapisnik CSD o opravljenem predhodnem svetovanju - varstvo pravic mladoletnih otrok - načelo hitrosti postopka - preiskovalno načelo - plačilo sodne takse za predlog - nastanek taksne obveznosti - neplačana sodna taksa - postopek po uradni dolžnosti - število izvodov vloge - nepopoln predlog - zavrženje predloga
Za sestavo predloga v nepravdnem postopku ne veljajo tako stroge zahteve, kot so predpisane za vsebino tožbe v pravdnem postopku (180. člen ZPP). Predlagateljica je v predlogu z dne 24. 7. 2020, sklicujoč se tudi na zapisnik CSD z dne 13. 12. 2017, v bistvenem navedla vse, kar mora vsebovati predlog (prvi odstavek 23. člena ZNP-1).
Zapisnik CSD ima aktualen pomen tudi z vidika 94. člena ZNP-1 v zvezi z 203. členom DZ, saj izkazuje, da sta se udeleženca pred začetkom sodnega postopka obrnila na pristojni center za socialno delo. Okoliščina, da je bil prej veljavni ZZZDR nadomeščen z DZ in da je bil sprejet tudi novi ZNP-1 kot postopkovni predpis, ni relevantna, saj bi zahteva, da se predlagateljica ponovno obrne na center za socialno delo, čeprav je nasprotni udeleženec že odklonil sporazumno ureditev zadeve, po nepotrebnem podaljševala postopek, kar ne bi bilo v skladu z načelom hitrosti postopka in dolžnostjo sodišča, da se zavaruje pravice in pravne interese otrok (6. člen ZNP-1). Ne glede na to se je predlagateljica znova obrnila na pristojni center za socialno delo, kar izkazuje pritožbi priložen zapisnik z dne 16. 10. 2020 (prim. 34. člen ZNP-1).
Morebitna v predlogu manjkajoča dejstva in dokaze bi prvo sodišče lahko samo ugotovilo in izvedlo oziroma bi to tudi moralo storiti, če bi bilo potrebno (7. člen ZNP-1). Iz tega razloga zato ni mogoče zavreči predloga predlagateljice. Zavrženja predloga ne more utemeljevati niti okoliščina, da je predlagateljica vložila predlog le v enem izvodu. Odločilno je, da gre v tem postopku za varovanje pravic in interesov otroka. Poleg že navedenih določb ZNP-1, takšno dolžno ravnanje sodišču nalaga tudi 7. člen DZ, ki skozi načelo otrokove koristi nalaga sodišču, da mora v vseh postopkih v zvezi z otrokom skrbeti za otrokovo korist. V tovrstnih postopkih je poudarek na hitrosti postopka, čemur so ustrezno podrejene ostale procesne zahteve. Neplačana taksa za predlog npr. ni ovira, da se postopek vodi naprej (44. člen ZNP-1). Sodišče bi lahko začelo (nadaljevalo) postopek za odločanje o varstvu in vzgoji otroka, preživljanju otroka in otrokovih stikih tudi po uradni dolžnosti (tretji odstavek 102. člena ZNP-1), kar v celoti izniči pomanjkljivost, da je bil predlog vložen le v enem izvodu. Izhajajoč iz načela otrokove koristi, bi prvo sodišče lahko ravnalo oziroma moralo ravnati tudi tako, da bi samo poskrbelo za preslikavo predloga oziroma njegov prepis (20. točka prvega odstavka 5. člena ZST-1), predlagateljici pa naložilo plačilo takse za preslikavo listine v višini 0,20 EUR (tar. št. 10103 taksne tarife).
ZIZ člen 55, 55/1, 55/1-1. ZPP člen 17, 17/2, 18, 18/3.
ugovor novega dolžnika zoper sklep o izvršbi - mednarodna pristojnost slovenskega sodišča - vsebinska odločitev
Ugovorni razlog nepristojnosti sodišča za opravo izvršbe zoper dolžnika, ki preprečuje izvršbo, je predviden v zakonu in nanj sodišče pazi po uradni dolžnosti. V takem ugovoru lahko dolžnik uveljavlja tudi ugovor nepristojnosti sodišča Republike Slovenije, sodišče prve stopnje pa mora o njem odločati vsebinsko ob upoštevanju pravil ZIZ in ZPP. Res se pristojnost ob dovolitvi izvršbe zoper novega dolžnika določi po navedbah v upnikovem predlogu, vendar pa se o pristojnosti v primeru dolžnikovega ugovora odloča tudi glede na navedbe in dokaze, predlagane v ugovoru. Sodišče tako pravilno dovoli predlagano izvršilno sredstvo glede na navedbe upnika, vendar pa mora v ugovorni fazi odločati o ugovoru dolžnika, če ta ugovarja mednarodno pristojnost. Sodišče prve stopnje bi zato ob reševanju dolžnikovega ugovora moralo po izvedbi dokaznega postopka zanesljivo ugotoviti obstoj dolžnikovega premoženja na območju Republike Slovenije.
odmera denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo - odškodnina za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti - odškodnina za telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - začasno zmanjšanje življenjske aktivnosti
Praviloma gre pri zmanjšanju življenjske aktivnosti za obliko škode s trajnim prikrajšanjem. Pojem zmanjšanja življenjske aktivnosti pa zajema zmanjšanje človekovih sposobnosti na celotnem področju njegovega udejstvovanja. Denarna odškodnina se lahko prisodi tudi, kadar je zmanjšanje življenjske aktivnosti začasno, če je močnejše intenzivnosti in dalj časa traja ali če to opravičujejo posebne okoliščine.
načelo dispozitivnosti izvršilnega postopka - načelo stroge formalne legalitete izvršilnega postopka - ugovor po izteku roka - dopustni ugovori dolžnika - opozicijski ugovorni razlogi - pravilo ne ultra alterum tantum - konformna metoda obračunavanja zamudnih obresti - pravnomočnost sklepa o izvršbi - prenehanje obveznosti - ustavitev izvršbe po uradni dolžnosti
S sklepom o izvršbi je sodišče dovolilo izvršbo zamudnih obresti na podlagi izvršilnega naslova, v njem pa je določena konformna metoda obračuna zamudnih obresti, kar niti ni sporno. Zadošča, da je sodišče v sklepu o izvršbi dovolilo izvršbo zamudnih obresti od tam določenih zneskov, vse na podlagi natančno določenega izvršilnega naslova. Ni bilo treba, da bi v sklep o izvršbi tudi napisalo, da se pri izračunu zamudnih obresti uporablja konformni način obračuna (kar je bistvo dolžnikove pritožbe). Lahko bi zapisalo zaradi jasnosti, ni bilo pa to nujno potrebno. To je pomembno vprašanje pri izračunu izpolnitve.
Z ugovorom po izteku roka iz 56. člena ZIZ je dopustno ugovarjati iz t.i. opozicijskih ugovornih razlogov. Ugotovitev sodišča prve stopnje, ki jo je sprejelo po uradni dolžnosti, ni utemeljena na tej trditveni podlagi, poleg tega pa, kot to utemeljeno navaja upnik, je sodišče z odločanjem po uradni dolžnosti prekoračilo dolžnikov ugovor.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STEČAJNO PRAVO - VARSTVO POTROŠNIKOV
VSL00039790
ZFPPIPP člen 22, 22/1, 22/1-2, 24, 24/2, 265, 265/1, 265/2, 265/3, 267, 267/6, 300. OZ člen 239, 239/1, 435, 435/1. SPZ člen 37. ZVKSES člen 4, 15, 15/4. ZPP člen 181, 181/2, 274.
ugotovitev obstoja izločitvene pravice na nepremičnini - tožba na izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila - vzajemno neizpolnjena dvostranska pogodba - pravne posledice začetega stečajnega postopka - eventualna kumulacija (primarni zahtevek in podredni zahtevek)
Ni nobenega utemeljenega razloga, da bi bil kupec, ki je kupnino plačal v celoti, v stečajnem postopku nad prodajalcem v drugačnem pravnem položaju od kupca, ki jo je plačal v 95% (kar je dejansko v celoti, pa pravno gledano ne gre za izpolnitev v celoti). Položaj, pri katerem sta obe stranki delno izpolnili svojo obveznost, vendar jo je ena pogodbena stranka izpolnila v večjem delu kot druga pogodbena stranka, je po vseh bistvenih značilnostih enak položaju, pri katerem je ena pogodbena stranka svojo obveznost izpolnila v celoti, druga pa v pretežnem delu. Zato je treba tudi za ta položaj uporabiti pravila o vzajemno neizpolnjenih dvostranskih pogodbah.
ZZRZI člen 40.. ZPIZ-1 člen 101, 102, 103.. ZDR-1 člen 89, 89-/1, 89/1-1, 116, 116/1.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - invalid
V skladu s prvim odstavkom 102. člena ZPIZ-1 lahko delodajalec zavarovancu, kateremu so z dokončno odločbo priznane pravice na podlagi invalidnosti III. kategorije in ima sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas na območju Republike Slovenije, odpove pogodba o zaposlitvi za nedoločen čas brez ponudbe nove pogodbe o zaposlitvi v primeru, če mu iz poslovnega razloga utemeljeno ne more zagotoviti pravice do premestitve na drugo delovno mesto brez ali po končani poklicni rehabilitaciji oziroma pravice do dela s krajšim delovnim časom od polnega. Smiselno enako je določeno tudi v 40. členu ZZRZI. Pri tem je sodišče prve stopnje pravilno izpostavilo, da v primeru, če komisija izda negativno mnenje, kot v obravnavanem primeru, delodajalec na takšno mnenje ni vezan in lahko invalidu kljub negativnemu mnenju odpove pogodbo o zaposlitvi. V okviru spora o zakonitosti takšne odpovedi pogodbe o zaposlitvi delovno sodišče preizkuša obstoj razlogov za odpoved in s tem tudi vsebinsko pravilnost ugotovitev komisije.
trpinčenje na delovnem mestu - verbalno nadlegovanje - obstoj protipravnosti
Ni mogoče slediti argumentaciji, da je povzdigovanje glasu oziroma kričanje nad podrejenimi, ki sicer načeloma ni primeren način komunikacije s podrejenimi, dopustno, če se nanaša na uveljavljanje službenih obveznosti podrejenih. V sodbi št. VIII Ips 19/2020, ki se sicer nanaša na očitke o šikaniranju podrejene s strani delavke, ki ji je bila zato izredno odpovedana pogodba o zaposlitvi, je vrhovno sodišče jasno zapisalo, da se verbalno nasilje izraža v kričanju, vpitju, poniževanju, zmerjanju, posmehovanju itd., s čimer se posega v osebnost in dostojanstvo posameznika. Presodilo je, da je kričanje povsem neprimeren način podajanja kritike storilnosti podrejenega ter da ni mogoče zanemariti, da je bila podrejena ob tem prizadeta in ponižana. Dalje je upoštevalo, da je bila tožnica hierarhično višje od trpinčene delavke ter da je tožnica v razmerju do nje nastopala s pozicije moči. V navedeni zadevi je vrhovno sodišče še poudarilo, da je komuniciranje tožnice s podrejeno v obliki kričanja in očitkov glede nedela povsem neprimerno in predstavlja tako temeljit poseg v njeno dostojanstvo, da ga ni mogoče opredeliti drugače kot hujšo kršitev pogodbenih obveznosti.
Neprimerna komunikacija ne postane sprejemljiva, če se podrejeni delavec skuša upreti verbalnim napadom.
Pri opredelitvi ravnanja za trpinčenje ni pomembno, ali se je povzročitelj zavedal protipravnosti in s kakšno obliko krivde je tako ravnal. V sporu za plačilo odškodnine zaradi trpinčenja na delovnem mestu, ki jo delavec terja od delodajalca, se namreč ne odloča o odškodninski odgovornosti povzročitelja, pač pa o odškodninski odgovornosti delodajalca.
ZPP člen 343. ZS člen 83, 83/3, 83/3-5. ZIZ člen 9, 9/3.
pravočasnost pritožbe - prepozna pritožba - sodne počitnice / poletno poslovanje - postopek zavarovanja - izdaja začasne odredbe - nujne zadeve
Vsebinska obravnava prepozne pritožbe ni dovoljena. Že pred vložitvijo pritožbe je namreč sklep z dne 30.7.2020 postal pravnomočen. Povedano drugače: višje sodišče na podlagi prepozno vložene pritožbe ne sme presojati, ali je sodišče prve stopnje smelo zavrniti upnikov predlog za izdajo začasne odredbe ali ne.
ZKP člen 83, 83/2, 155, 155/4, 155a, 155a/9, 285e.
prikriti ukrepi - izzvana kriminalna dejavnost - predlog za izločitev nedovoljenih dokazov
V vsakem primeru pa je vprašanje izzvane kriminalne dejavnosti dejansko vprašanje, ki se ugotavlja v vsakem primeru posebej, po presoji vseh relevantnih dejstev in okoliščin konkretnega primera. Zato sodišče zaključkov o izzvani kriminalni dejavnosti ne more utemeljevati s sklicevanjem na druge kazenske zadeve, kot to v pritožbi terja zagovornica. Iz tega razloga bo vprašanje ali je bil B. K. zanesljivo tajni policijski sodelavec, in če je bil, ali je s svojim aktivnim ravnanjem povzročil storitev kaznivega dejanja s strani V. F., še vedno lahko predmet nadaljnjega kazenskega postopka. V primeru, če bo zanesljivo ugotovljeno, da je bil obtoženi V. F. z izvajanjem prikritega preiskovalnega ukrepa izzvan k storitvi kaznivega dejanja, pa bo to predstavljalo okoliščino, ki bo izključevala kazenski pregon za kaznivo dejanje, storjeno v zvezi s tem ukrepom (deveti odstavek 155.a člena v zvezi s četrtim odstavkom 155. člena ZKP), ne pa podlago za izločanje domnevno nedovoljenih dokazov, v smislu četrtega odstavka 154. člena ZKP, kot to v predlogu za izločitev nedefiniranih dokazov, zahteva zagovornica.
ZKP člen 3, 3/1, 5, 5/3, 83, 83/1, 83/2, 83/3, 227, 227/2, 238, 240, 240/2. URS člen 27, 29, 29-4.
izločitev dokazov - kolizija pravic - preiskava - zaslišanje obdolženca kot priče - obdolženec kot priča - nedovoljen dokaz - zapisnik o zaslišanju - pravica do obrambe - obdolženčeva pravica do molka - pouk obdolžencu o procesnih pravicah - domneva nedolžnosti - pravna jamstva v kazenskem postopku - privilegij zoper samoobtožbo
Obdolženec v lastni zadevi nikoli ne more biti priča, saj gre za kolizijo pravic oziroma dolžnosti dveh procesnopravnih položajev, ki sta si med seboj bistveno različna in posledično tudi nezdružljiva. Temeljna kavtela kazenskega postopka, in tako tudi osnovna komponenta pravice do obrambe, je obdolženčeva pravica do molka, če pa se zagovarja, (praviloma) ni dolžan govoriti resnice. Poleg same pravice do molka je izrednega pomena tudi obdolženčevo zavedanje te pravice - preden karkoli izjavi, ga je skladno z drugim odstavkom 227. člena ZKP treba o tem poučiti in to skladno z desetim odstavkom istega člena tudi zapisati na zapisnik. Nadalje ima pravica do molka pomembno dokazno procesnopravno posledico, saj se preko nje zagotavlja domneva nedolžnosti skladno s 27. členom Ustave in prvim odstavkom 3. člena ZKP. Upoštevaje tako imenovan privilegij zoper samoobtožbo, vsebovan v četrti alineji 29. člena Ustave, lahko ostane obdolženec popolnoma pasiven, vse prvine obtožnice pa mora dokazati tožilec. Po drugi strani zakon od priče zahteva aktivno ravnanje, saj je priča (praviloma) dolžna izpovedovati in pri tem vedno tudi govoriti resnico. V nasprotnem primeru se lahko kaznuje z denarno kaznijo, če pa tudi potem noče pričati, se sme zapreti (drugi odstavek 244. člena ZKP), kriva izpovedba priče pa predstavlja kaznivo dejanje (284. členu KZ-1). Z izločitvijo obdolženčevih izjav je bilo tako zagotovljeno spoštovanje navedenih obdolženčevih jamstev v predmetnem kazenskem postopku.
Teh jamstev ne more nadomestiti niti pravni pouk priči po 238. členu v zvezi z drugim odstavkom 240. členom ZKP, da ni dolžna odgovarjati na posamezna vprašanja, če je verjetno, da bi s tem spravila sebe ali svojega bližnjega sorodnika v hudo sramoto, znatno materialno škodo ali v kazenski pregon, kot to zmotno meni pritožnica. Ta pouk ne zagotavlja pravice do molka, temveč daje priči zgolj pravico odkloniti odgovor na posamezno vprašanje, ki bi na ravni verjetnosti njej ali njenim bližnjim povzročil navedene posledice, v preostalem pa je priča dolžna izpovedati po resnici.
duševne bolečine zaradi trajnega zmanjšanja življenjske aktivnosti - nepremoženjska škoda - denarna odškodnina - prometna nesreča - predhodne degenerativne spremembe
Sodišče druge stopnje glede na podani izvedenski mnenji zaključuje, da življenjske aktivnosti tožnice zaradi obravnavanega škodnega dogodka trajno niso zmanjšane in zaradi slednjega tudi ne trpi duševnih bolečin.
ZST-1 člen 11, 11/3, 11/4, 11/5, 12b, 12b/1. ZPP člen 212, 337, 337/1.
predlog za oprostitev plačila sodne takse - trditveno in dokazno breme predlagatelja taksne oprostitve - premoženje pravne osebe - kratkoročne terjatve - zadnje letno poročilo - javno objavljeni bilančni podatki - težje unovčljivo premoženje - nedovoljene pritožbene novote
Premoženje pravne osebe, kot izhaja iz prvega odstavka 12.b člena ZST-1, lahko sestavljajo tudi terjatve. Kratkoročne poslovne terjatve v skladu z računovodskimi pravili predstavljajo sredstva pravne osebe, ki so praviloma izterljiva v krajšem obdobju (do enega leta).
Naloga stranke v postopku odločanja o taksni oprostitvi je ravno v izkazu odsotnosti sredstev, ki bi stranki omogočala plačilo sodne takse brez ogrožanja njene dejavnosti. V ta namen mora zato pojasniti premoženjske razmere, vendar konkretizirano in z zadostno mero skrbnosti ter jih nenazadnje tudi dokazati, česar pa tožeči stranki, kot je pravilno odločilo prvostopenjsko sodišče, v tem postopku ni uspelo.
V zvezi z izpolnjevanjem pogoja za zavrnitev iz 9. točke 186. člena ZSKZDČEU-1 sodišče presoja zgolj to, ali se je oseba lahko dejansko seznanila z odločbo nizozemskega organa in ali je imela zadosten rok za pripravo svoje obrambe oz. vložitev pravnega sredstva. Za priznanje in izvršitev se ne zahteva dejanska seznanitev, temveč zadošča zgolj možnost dejanske seznanitve, kar je v konkretnem primeru, ko gre za vročanje pravni osebi, izpolnjeno že s tem, da je pravni osebi pošiljka poslana na naslov, ki je naveden v Poslovnem registru Slovenije in da ima pravna oseba na tem naslovu hišni predalčnik.
izrek prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja - pogoji za izrek - izbris kazenskih točk
Ker je bilo storilcu iz skupne evidence kazenskih točk izbrisanih 5 kazenskih točk in iz izpisa iz evidence kazenskih točk za storilca na dan 12. 11. 2020 (list. št. 49) izhaja, da ima storilec v skupni evidenci kazenskih točk vpisanih skupno 13 kazenskih točk, ne izpolnjuje pogojev za izrek prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja.
razdružitev solastnine - način delitve solastnine - fizična in civilna delitev - razdelitev solastnine z izplačilom preostalih solastnikov - prevzem nepremičnine - izplačilo vrednosti solastninskega deleža
V primeru, ko fizična delitev ni mogoča, sodišče odloči, naj se stvar proda in razdeli kupnina, na predlog solastnika pa lahko odloči, da namesto prodaje pripade stvar v celoti njemu, če izplača druge solastnike tako, da jim plača sorazmerni del prodajne cene, ki jo določi sodišče.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - STEČAJNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00041092
ZFPPIPP člen 22, 22/1, 309, 309/1, 310. ZTLR člen 22, 24, 25, 26. ZPP člen 350, 350/2, 355, 355/2. ZZZDR člen 59, 59/2.
skupno premoženje zakoncev - vlaganja v tujo nepremičnino - izviren način pridobitve lastninske pravice - prispevek zakonca - skupna denarna sredstva zakoncev - posebno premoženje zakoncev - funkcionalno zemljišče k stavbi - nova stvar - skupna gradnja v času zakonske zveze - gradnja na tujem - vložek posebnega premoženja enega zakonca v skupno premoženje - sodni izvedenec - stečajni postopek - osebni stečaj - izločitvena pravica
Pri gradnji zakoncev gre za skupno odločitev lastnika zemljišča in graditelja, ki se odraža tudi v skupnem prispevanju obeh h gradnji. V sodni praksi se je zato oblikovalo stališče, da je treba navedeno določbo razlagati v povezavi z 22. členom ZTLR o nastanku nove stvari. Po svojem jezikovnem pomenu so določbe sicer veljale le za premičnine, a so omogočile ustreznejše vrednotenje skupne odločitve za gradnjo s prispevki vsakega od zakoncev in njunimi skupnimi prispevki, ki jih v končno nastali (novi) stvari ni bilo več mogoče ločiti.
Sodna praksa je že zavzela stališče, da se morebitni večji vložek lastnika zemljišča ovrednoti v opredelitvi deležev vsakega od zakoncev k nastanku skupnega premoženja. Za dokaz o obstoju skupne lastnine na nepremičninah, na katerih stoji hiša, torej ni bil potreben dokaz z izvedencema gradbene in geodetske stroke.
Sodišče se ni izreklo o vseh dejstvih, pomembnih za presojo, ali je nastala nova stvar. V primeru pritrdilnega odgovora bo za odločitev o toženčevem ugovoru višjega deleža na skupnem premoženju pomembno, kolikšni so bili vložki posebnega premoženja v skupno premoženje in v kakšnem razmerju sta zakonca v celotnem obdobju skupnega življenja prispevala k upravi, ohranitvi in povečanju skupnega premoženja (drugi odstavek 59. člena ZZZDR)
upnik v zapuščinskem postopku - nedovoljena pritožba - ločitev zapuščine - če pritožba ne zadrži izvršitve - predpostavke - sklep o dedovanju - izpodbijanje sklepa o dedovanju
Upnik, ki ni zahteval ločitve zapuščine, ni stranka zapuščinskega postopka in zato nima pravice do pritožbe zoper sklep o dedovanju, ker ne uveljavlja pravice na dednopravnem temelju.
Sodišče odloči, da pritožba ne zadrži izvršitve sklepa, zlasti v primerih, če so s sklepom odrejeni ukrepi za zavarovanje zapuščine, pa je nevarnost, da bi se z odložitvijo izvršitev teh ukrepov onemogočila. Te nevarnosti oporočna dedinja ni zatrjevala.