V zvezi z izpolnjevanjem pogoja za zavrnitev iz 9. točke 186. člena ZSKZDČEU-1 sodišče presoja zgolj to, ali se je oseba lahko dejansko seznanila z odločbo nizozemskega organa in ali je imela zadosten rok za pripravo svoje obrambe oz. vložitev pravnega sredstva. Za priznanje in izvršitev se ne zahteva dejanska seznanitev, temveč zadošča zgolj možnost dejanske seznanitve, kar je v konkretnem primeru, ko gre za vročanje pravni osebi, izpolnjeno že s tem, da je pravni osebi pošiljka poslana na naslov, ki je naveden v Poslovnem registru Slovenije in da ima pravna oseba na tem naslovu hišni predalčnik.
izrek prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja - pogoji za izrek - izbris kazenskih točk
Ker je bilo storilcu iz skupne evidence kazenskih točk izbrisanih 5 kazenskih točk in iz izpisa iz evidence kazenskih točk za storilca na dan 12. 11. 2020 (list. št. 49) izhaja, da ima storilec v skupni evidenci kazenskih točk vpisanih skupno 13 kazenskih točk, ne izpolnjuje pogojev za izrek prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja.
Tožeča stranka je skrčila tožbeni zahtevek, kar pomeni delni umik tožbe, tožena stranka pa temu ni nasprotovala. Zaradi tega bi moralo sodišče nagrado za nadaljnja procesna dejanja odmeriti od nove vrednosti spornega predmeta.
odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja - rok za vložitev predloga - materialni rok - vrnitev v prejšnje stanje - nedovoljen predlog
Res je sicer, da predloga za odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja ni mogoče vložiti oz. obravnavati pred pravnomočnostjo sklepa o izreku prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja. Vendar je postopek za izrek prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja poseben postopek za izrek prekrškovne sankcije oz. ukrepa, ki ga predpisuje tretji odstavek 22. člena ZP-1 in se konča s pravnomočnostjo sklepa o izreku prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja. Postopek v zvezi s predlogom za odložitev izvršitve tega ukrepa pa je (kot izhaja že iz samega poimenovanja odložitev izvršitve) postopek v zvezi z izvrševanjem že pravnomočno izrečenega ukrepa.
ZPrCP člen 106, 106/3. ZMV-1 člen 16, 16/5, 25, 25/6.
vožnja pod vplivom psihoaktivnih snovi - vpliv psihoaktivnih substanc - odgovornost za prekršek - vozniško dovoljenje kot listina
Sodišče prve stopnje je zanesljivo ugotovilo, da obdolženec v času vožnje motornega vozila pri sebi ni imel veljavnega vozniškega dovoljenja. To je potrdil tudi sam obdolženec v svojem zagovoru. Ker tako z ničemer ni izkazano, da bi obdolženec karkoli ukrenil v zvezi z odtujitvijo vozniškega dovoljenja oz. da ni imel možnosti zadeve ustrezno urediti na upravni enoti, ni nobenega dvoma o njegovi odgovornosti za strojeni prekršek.
Ker se ob ugotovljeni prisotnosti prepovedanih substanc v krvi voznika ne ugotavlja dejanski vpliv teh substanc na vozniške sposobnosti v konkretnem primeru, so za odločitev o prekršku vožnje pod vplivom prepovedanih substanc nerelevantni pritožbeni poudarki tako obdolženca kot tudi zagovornika, da naj bi obdolženec vse preizkuse v okviru kliničnega dela strokovnega pregleda opravil več kot odlično.
Glede na to, da obdolženec vztraja pri tem, da ne uživa prepovedanih substanc, a hkrati priznava, da jemlje Apaurin, ki vsebuje diazepam, ter Zaldiar, ki vsebuje psihoaktivno snov tramadol, se poraja vprašanje, ali se obdolženec sploh zaveda kakšno medikamentno terapijo prejema in ali je seznanjen s tem, kakšne posledice ima lahko to na udeležbo v cestnem prometu.
agrarna skupnost - vpis v register agrarne skupnosti - ponovna vzpostavitev agrarne skupnosti - vrnitev premoženja agrarni skupnosti - delitev solastnine - aktivna legitimacija - člani agrarne skupnosti
Poseben režim delitve solastnine iz 55. člena ZAgrS velja le za tiste agrarne skupnosti in njihove člane, ki so registrirani po ZAgrS.
upnik v zapuščinskem postopku - nedovoljena pritožba - ločitev zapuščine - če pritožba ne zadrži izvršitve - predpostavke - sklep o dedovanju - izpodbijanje sklepa o dedovanju
Upnik, ki ni zahteval ločitve zapuščine, ni stranka zapuščinskega postopka in zato nima pravice do pritožbe zoper sklep o dedovanju, ker ne uveljavlja pravice na dednopravnem temelju.
Sodišče odloči, da pritožba ne zadrži izvršitve sklepa, zlasti v primerih, če so s sklepom odrejeni ukrepi za zavarovanje zapuščine, pa je nevarnost, da bi se z odložitvijo izvršitev teh ukrepov onemogočila. Te nevarnosti oporočna dedinja ni zatrjevala.
spor majhne vrednosti - fikcija vročitve - pravočasnost vloge
Pritožba ne izpodbija dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje glede načina vročanja dopolnitve tožbe, torej s fikcijo vročitve, niti datumov, kdaj je toženi stranki puščeno obvestilo o vročitvi, niti datuma izteka rokov in ne datuma, do kdaj bi tožena stranka morala pri sodišču vložiti vlogo, da bi se ta v sporu majhne vrednosti štela za pravočasno.
Pritožbeno sodišče sicer soglaša, da toženi stranki morda ni jasen procesni pojem fikcije vročitve, o katerem govorimo tedaj, če naslovnik ni dosegljiv in vročevalec pusti v nabiralniku obvestilo o sodni pošiljki, ki jo je treba vročiti osebno. Šteje se, da je naslovnik zaradi obvestila imel realno možnost, da pisanje na pošti dvigne in se z njim seznani, če pa tega v roku 15 dni ne stori, kar izhaja iz vsebine obvestila, se šteje, da je sodno pisanje vročeno. V tem se kaže tako imenovan fikcija vročitve.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - STEČAJNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00041092
ZFPPIPP člen 22, 22/1, 309, 309/1, 310. ZTLR člen 22, 24, 25, 26. ZPP člen 350, 350/2, 355, 355/2. ZZZDR člen 59, 59/2.
skupno premoženje zakoncev - vlaganja v tujo nepremičnino - izviren način pridobitve lastninske pravice - prispevek zakonca - skupna denarna sredstva zakoncev - posebno premoženje zakoncev - funkcionalno zemljišče k stavbi - nova stvar - skupna gradnja v času zakonske zveze - gradnja na tujem - vložek posebnega premoženja enega zakonca v skupno premoženje - sodni izvedenec - stečajni postopek - osebni stečaj - izločitvena pravica
Pri gradnji zakoncev gre za skupno odločitev lastnika zemljišča in graditelja, ki se odraža tudi v skupnem prispevanju obeh h gradnji. V sodni praksi se je zato oblikovalo stališče, da je treba navedeno določbo razlagati v povezavi z 22. členom ZTLR o nastanku nove stvari. Po svojem jezikovnem pomenu so določbe sicer veljale le za premičnine, a so omogočile ustreznejše vrednotenje skupne odločitve za gradnjo s prispevki vsakega od zakoncev in njunimi skupnimi prispevki, ki jih v končno nastali (novi) stvari ni bilo več mogoče ločiti.
Sodna praksa je že zavzela stališče, da se morebitni večji vložek lastnika zemljišča ovrednoti v opredelitvi deležev vsakega od zakoncev k nastanku skupnega premoženja. Za dokaz o obstoju skupne lastnine na nepremičninah, na katerih stoji hiša, torej ni bil potreben dokaz z izvedencema gradbene in geodetske stroke.
Sodišče se ni izreklo o vseh dejstvih, pomembnih za presojo, ali je nastala nova stvar. V primeru pritrdilnega odgovora bo za odločitev o toženčevem ugovoru višjega deleža na skupnem premoženju pomembno, kolikšni so bili vložki posebnega premoženja v skupno premoženje in v kakšnem razmerju sta zakonca v celotnem obdobju skupnega življenja prispevala k upravi, ohranitvi in povečanju skupnega premoženja (drugi odstavek 59. člena ZZZDR)
razdružitev solastnine - način delitve solastnine - fizična in civilna delitev - razdelitev solastnine z izplačilom preostalih solastnikov - prevzem nepremičnine - izplačilo vrednosti solastninskega deleža
V primeru, ko fizična delitev ni mogoča, sodišče odloči, naj se stvar proda in razdeli kupnina, na predlog solastnika pa lahko odloči, da namesto prodaje pripade stvar v celoti njemu, če izplača druge solastnike tako, da jim plača sorazmerni del prodajne cene, ki jo določi sodišče.
PREKRŠKI - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSC00042269
ZPrCP člen 46, 46/5, 46/5-5. ZP-1 člen 55, 133.
prekoračitev hitrosti - nedovoljen dokaz - meritev hitrosti v cestnem prometu - ustavitev vozila - merilniki hitrosti v cestnem prometu - dokazi in dokazovanje
Pravilnik za nesamodejne merilnike hitrosti predpisuje, da morajo imeti takojšni prikaz hitrosti in da mora biti rezultat prikazan na prikazovalniku neposredno po zaključku meritve. Te določbe pa ni mogoče razlagati tako, da bi neposredno oz. takoj po zaključku meritve morala biti meritev hitrosti pokazana vozniku, zaradi česar bi moral biti voznik ustavljen na kraju, kjer so se opravljale meritve. Poleg tega, da taka razlaga ni v skladu z izrecnim zapisom drugega odstavka 16. člena Pravilnika, je to tudi strogo tehnično nemogoče, saj tudi ustavitev vozila, kateremu je izmerjena hitrost vožnje lahko traja določen čas. Taka razlaga pa bi bila tudi v nasprotju s samim namenom meritev hitrosti, saj bi v primerih, ko voznik ne bi upošteval znaka policista, s katerim ga ustavlja in bi odpeljal naprej, da bi se izognil kontroli in kaznovanju, ter v primerih, ko fizično ni mogoče voznika ustaviti neposredno na kraju ugotovljene kršitve, ker je hitrost vožnje bila izmerjena odhajajočemu vozilu (kot v obravnavani zadevi), bila izključena vsaka možnost dokazovanja in kaznovanja za evidentno storjeni prekršek, s katerim je voznik ogrožal varnost cestnega prometa. Z
apisnik o merjenju hitrosti (priloga A1) ni zapisnik, ki bi ga policisti bili dolžni sestaviti v skladu s 55. členom ZP-1 in tudi ne izpolnjuje pogojev iz 80. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP), da bi se ga štelo za javno listino, a gre vseeno za enega izmed listinskih dokazov, ki predstavlja dopustno dokazno sredstvo, ki ga je sodišče prve stopnje v skladu z drugim odstavkom 133. člena ZP-1 dokazno ocenjevalo tudi v odnosu z drugimi izvedenimi dokazi.
Procesna dejanja, ki jih opravi procesno nesposobna stranka sama, nimajo učinkov in se ne upoštevajo. Četudi je vloga take osebe poimenovana kot pritožba, sodišče nima obveznosti, da bi tako vlogo procesno obravnavalo.
Odločitev sodišča prve stopnje o zavrženju pritožbe, ki jo je samostojno vložil I. B. kot oseba, ki ji je bila odvzeta poslovna sposobnost, ni pravilna, saj ne glede na poimenovanje dejansko ne gre za pritožbo, o kateri bi sodišče moralo odločiti s procesnim sklepom. To pa pomeni, da tudi ne bi smelo vlagatelju procesno neupoštevnega pisanja naložiti v plačilo sodno takso za izpodbijani sklep.
prenehanje veljavnosti predpogodbe - učinki razvezane pogodbe - povračilni zahtevki - zastaralni rok pri povračilnih zahtevkih
Sodišče prve stopnje se za primer učinkov razvezane pogodbe v točki 29 obrazložitve pravilno sklicuje na določbo 111. člena OZ, saj je zaradi prenehanja veljavnosti Predpogodbe za opravljene izpolnitve odpadla pravna podlaga. Prejeto se mora vrniti po pravilih povračilnih (reparacijskih) zahtevkov (prvi odstavek 190. člena OZ). Takšni zahtevki pa po enotnem stališču sodne prakse (ne glede na to, ali gre za gospodarsko pogodbo ali ne) zastarajo v splošnem (petletnem) zastaralnem roku iz 346. člena OZ.
zamudna sodba - laična pritožba - vročitev tožbe - pravilno vročanje - dejansko bivališče - prepoved približevanja - pridobitev podatkov
Sodišče prve stopnje je zmotno ugotavljalo, ali je s stopnjo verjetnosti izkazano, da je toženec bival na spornem naslovu, ko so mu bile vročene sodne pošiljke, namesto da bi ugotavljalo, ali je toženec s stopnjo verjetnosti izkazal, da tam ni bival.
Zamudna sodba ni dopustna, če toženi stranki tožba ni (bila) pravilno vročena.
Toženec je v laični pritožbi zatrjeval, da tožbe ni prejel, ker je v času vročitve "imel prepoved približevanja objektu na 150 m." Ni odločilno, da toženec pritožbi ni predložil odločb, ki bi potrjevale te toženčeve trditve, še posebej, ker gre za zlahka preverljivo dejstvo, s tem, da tožnica tega dejstva tudi ni prerekala v pritožbenem postopku. V pritožbenih postopkih ni materialnoprocesnega vodstva, pa vendar je v takih primerih izjemoma dopustno, da sodišče prve stopnje pridobi dodatne informacije glede trditev, kot jih je zatrjeval toženec v laični pritožbi glede razlogov, zaradi katerih mu tožba ni bila (pravilno) vročena.
ZPP člen 154, 154/1, 154/2, 156, 156/1, 214, 214/4, 318, 318/1, 318/1-3, 318/1-4, 338, 338/2. SPZ člen 99.
sodno varstvo pred vznemirjanjem lastninske pravice - opustitev vznemirjanja in posegov - prepoved bodočega vznemirjanja - zamudna sodba - pogoji za izdajo zamudne sodbe - protipravnost vznemirjanja lastninske pravice - solastninska pravica - hoja in vožnja po tuji nepremičnini - delo z gradbeno mehanizacijo - zatrjevana dejstva - splošno znana dejstva - javno dobro - odločitev o pravdnih stroških - uspeh stranke v postopku - delni uspeh v pravdi - samostojni zahtevek - povezanost zahtevkov - opredelitev vrednosti spornega predmeta - porazdelitev stroškov - procesne pravice
Splošno znana dejstva v pomenu iz četrtega odstavka 214. člena ZPP so le tista, ki so znana širšemu krogu ljudi v času in prostoru, kjer se opravlja sojenje. Navedeno pomeni, da za opredelitev dejstva kot splošno znanega ni dovolj, da je znano le sodišču in strankama ali krogu oseb, zainteresiranih za pojav, na katerega se dejstvo nanaša. Okoliščina, da sporno pot vsakodnevno uporabljajo mnogi, tako ne zadostuje za sklep, da gre za splošno znano dejstvo.
ZDR-1 člen 9, 53, 53/1, 53/2, 53/3, 137, 138.. Kolektivna pogodba za dejavnost kovinskih materialov in livarn Slovenije (2014) člen 15, 20.
suspenz pogodbe o zaposlitvi - kolektivna pogodba - mirovanje pravic iz delovnega razmerja
Zakon predvideva možnost suspenza tudi v primerih, ki se določijo s kolektivno pogodbo, vendar pa ureditev možnih dodatnih primerov suspenza tudi v kolektivni pogodbi ne pomeni tudi možnosti spreminjanja narave tega instituta. Ravno to pa sta storili stranki Kolektivne pogodbe za dejavnost kovinskih materialov in livarn Slovenije v spornem primeru, saj 20. člen KP (četudi naslovljen enako kot 53. člen ZDR-1 - Suspenz pogodbe o zaposlitvi) po vsebini ni suspenz v skladu z zakonsko opredelitvijo tega instituta.
Sporna določba 20. člena KP tako v zvezi s plačilom nadomestila v času suspenza nasprotuje zakonski določbi o omejitvi avtonomije pogodbenih strank, saj se s kolektivno pogodbo lahko določijo le pravice, ki so za delavca ugodnejše, kot jih določa zakon, pri čemer izjema za tak primer ni zakonsko predvidena (9. člen ZDR-1).
umik tožbe - izpolnitev tožbenega zahtevka - pravdni stroški po umiku tožbe - odločanje o pravdnih stroških - povrnitev stroškov postopka - vrstni red vračunanja - vtoževana terjatev
Obveznost plačila pravdnih stroškov po umiku tožbe je urejena v prvem odstavku 158. člena ZPP po katerem mora tožnik, ki umakne tožbo, nasprotni stranki povrniti pravdne stroške, razen če jo je umaknil takoj, ko je tožena stranka izpolnila zahtevek. Odločitev sodišča prve stopnje, da gre v obravnavani zadevi za tak primer, je napačna. Drži, da je tožnica navajala, da tožbo umika zaradi toženčeve izpolnitve zahtevka. Vlogi ni priložila nobenih dokazil o plačilu vtoževane terjatve. Toženec, pozvan k izjavi o umiku tožbe, je zanikal navedbe o izpolnitvi zahtevka.
Spremembo tožbe proti volji toženca je treba preprečiti predvsem v primerih, kadar spremenjeni zahtevek s prvotnim zahtevkom nima prave zveze. To za konkretni primer, ko tožnik s spremenjeno tožbo uveljavlja zgolj dodatno polje služnosti, ki ga potrebuje za uvoz in izvoz iz garaže, ne velja.
Z vidika ekonomičnosti je smotrno, da se razširjen zahtevek obravnava v predmetnem postopku, torej da se izkoristi (in zgolj v manjšem delu dopolni) zbrano procesno gradivo. S tem bo omogočena celovita in dokončna rešitev spora, kar je tudi skladno z zahtevo po učinkovitem sodnem varstvu.
odškodninska odgovornost delavca - zastaranje odškodninske terjatve - subjektivni rok - objektivni rok
Odgovornost toženke ima drugačno materialnopravno podlago kot odgovornost pogodbenega partnerja. Navedeno pomeni, da se toženka s prelaganjem odgovornosti na pogodbenega partnerja ne more uspešno razbremeniti svoje odgovornosti. Bistvena je ugotovitev, da so bili zneski iz naslova blagajne vzajemne pomoči in potni stroški na škodo tožeče stranke, neupravičeno in po krivdi toženke izplačani njej in ostalim zaposlenim na njihove transakcijske račune. Zato pooblastilo in kršitev obveznosti iz pogodbe o opravljanju računovodskih storitev v škodo tožeče stranke niso v zvezi z razlogi odškodninske odgovornosti toženke in posledično za odločitev niso pomembni.
predlog za oprostitev plačila sodne takse - nepopolna vloga - zahteva sodišča za dopolnitev vloge - nezmožnost odvetnika stopiti v stik s stranko - predlog za podaljšanje roka - opravičljivi razlogi za podaljšanje roka - zavrnitev predloga za podaljšanje sodnega roka - pritožbene novote - pooblastilo odvetniku - sprememba zakonitega zastopnika - splošno znana dejstva
Rok se lahko podaljša le ob obstoju upravičenih razlogov, pri čemer se upoštevajo osebne okoliščine stranke, ki prosi za podaljšanje roka. Trditveno in dokazno breme je na stranki, ki predlog za podaljšanje roka poda, zahtevani dokazni standard je verjetnost.
Zaradi zaupne narave pooblastilnega razmerja med kvalificiranim pooblaščencem v pravdnem postopku in njegovo stranko, ki je pravdna stranka konkretnega postopka, je povsem utemeljeno pričakovati, da ima pooblaščenec ne le osebni stik s svojo stranko, temveč tudi možnost drugih oblik komunikacije z njo, saj mu le to omogoča njeno kvalitetno zastopanje.
Ali je stranka (pooblastitelj) seznanjena s pozivom sodišča, mora biti prvenstveno znano pooblaščencu, ki je sodno pisanje s strani sodišča prejel, zato slednje ne more predstavljati opravičenega razloga za podaljšanje sodnega roka.
Sprememba zakonitega zastopnika ne vpliva na pravilno dano pooblastilo odvetniku s strani prvotnega zastopnika, razen če novi zastopnik ali sami upniki to pooblastilo prekličejo.