ugovor proti odpustu obveznosti - namen odpusta obveznosti - zloraba pravice do odpusta obveznosti - prevzemanje nesorazmernih obveznosti - standard skrbnosti ravnanja gospodarskega subjekta - lahkomiselnost - neskrbnost - posojilo - slabo finančno stanje dolžnika - slabo premoženjsko stanje dolžnika - podatki o dolžnikovem premoženju - ovira za odpust obveznosti - nedovoljene pritožbene novote
Tako upnikovo ravnanje ni ravnanje, ki bi izkazovalo zadostno skrbnost gospodarskega subjekta, ki se ukvarja s posojanjem denarja. Takega upnika institut ovire za odpust obveznosti ne varuje, saj ni žrtev dolžnikovega lahkomiselnega in neodgovornega ravnanja, čemur je namenjeno varstvo na podlagi te domneve za obstoj ovire za odpust obveznosti.
Uredba (ES) št. 1393/2007 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. novembra 2007 o vročanju sodnih in izvensodnih pisanj v civilnih ali gospodarskih zadevah v državah članicah ( vročanje pisanj ) in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1348/2000 člen 7, 7/1, 19, 19/1.. ZPP člen 277, 318.
zamudna sodba - pogoji za izdajo zamudne sodbe - pravilna vročitev tožbe v odgovor - vročanje v tujino
Kot izhaja iz prvega odstavka 19. člena Uredbe št. 1393/20071, sodišče (zamudne) sodbe ne more izreči, dokler se ne ugotovi, ali je bilo pisanje vročeno na način, ki je po pravu zaprošene države članice predpisan za vročanje pisanj v notranjih postopkih osebam, ki se nahajajo na ozemlju te države članice oziroma ali je bilo pisanje dejansko dostavljeno tožencu ali je bilo dostavljeno na naslov, kjer ima toženec stalno prebivališče, na drug način, predviden s to uredbo in ali je bila v obeh primerih vročitev oziroma dostava opravljena dovolj zgodaj, da je toženec lahko pripravil svojo obrambo.
gospodarski spor majhne vrednosti - pogodba o sklenitvi naročniškega razmerja - pogodbena kazen za zamudo - vzrok za zamudo - razbremenitev odgovornosti - breme tveganj - notranja in zunanja tveganja
Edino sporno materialno pravno vprašanje v tej pravdi je, ali protipraven odvzem terminalske opreme, ki je bila v posesti toženke, s strani izvršitelja v izvršilnem postopku, ki je tekel zoper lastnika poslovnih prostorov, v katerem je toženka delala, predstavlja vzrok, za katerega toženka odgovarja. Tako teorija kot sodna praksa razlikujeta med zunanjimi in notranjimi tveganji subjektov pogodbenega razmerja. Kot je pravilno pojasnilo sodišče prve stopnje, si je pri razmejitvi notranjih in zunanjih vzrokov za neizpolnitev obveznosti mogoče pomagati z oceno, katera od pravdnih strank tveganje, iz katerega izvira vzrok za škodo, lažje obvladuje, ter katera od njiju škodo lažje sanira.
zavrnitev predloga - nasilje v družini - ukrepi za preprečevanje nasilja v družini - nasilje - prepir - fizično nasilje - zaščita otrok - žrtev nasilja v družini
Sodišče lahko povzročitelju nasilja, ki je žrtev telesno poškodoval ali ji je prizadejal škodo na zdravju ali je drugače posegel v njeno dostojanstvo ali druge osebnostne pravice, na predlog žrtve z odločbo izreče različne prepovedi in zapovedi, ki so primeroma naštete v 19. členu ZPND, med drugim tudi prepoved vstopa v stanovanje, v katerem živi žrtev in prepoved navezovanja stika z žrtvijo na kakršenkoli način.
plačilo sodne takse - uspeh v pravdi - zavezanec za plačilo - obseg plačila in povrnitve sodnih taks kot stroškov postopka
Tožnica je v postopku uspela, sodna taksa za pritožbo pa predstavlja del pravdnih stroškov, katere morajo tožnici skladno z določili ZPP po načelu uspeha v pravdi povrniti toženci. Ker gre za stroške pravdnega postopka, toženci ne morejo biti oproščeni plačila stroškov nasprotne stranke. Razlika je le v tem, da če tožnica ne bi bila oproščena plačila takse in bi jo ob vložitvi tožbe morala plačati, bi jo toženci v okviru stroškov postopka, ker so pravdo izgubili, morali vrniti njej, zdaj pa jo morajo vrniti v proračun.
OZ člen 255, 256, 256/2, 257, 257/2, 260. ZPP člen 274, 274/1.
napotitev dedičev na pravdo - neveljavnost oporoke - oporočno razpolaganje - pogodba o dosmrtnem preživljanju - ničnost pogodbe - izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj izven stečaja - pravna korist za vložitev tožbe
Tožnica je bila napotena na pravdo s sklepom zapuščinskega sodišča, kar pa ne pomeni, da pravdno sodišče ne more presojati, ali je podana pravna korist tožeče stranke za vložitev tožbe (prvi odstavek 274. člena ZPP).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00039754
ZPP člen 13, 206.
izvenzakonska zveza - skupno in posebno premoženje - pridobitev skupnega premoženja - lastninska pravica - stvarnopravni zahtevek - določitev solastniških deležev - tožba na izpraznitev nepremičnine - predhodno vprašanje - diskrecijska pravica - pospešitev postopka - prekinitev postopka
Ker toženka zatrjuje pridobitev solastninske pravice na podlagi skupne gradnje in dogovora ter zatrjuje tudi pridobitev skupnega premoženja in zahteva določitev deležev na njem, pritožbeno sodišče ugotavlja, da bi bilo tako v tem postopku kot v postopku pred okrožnim sodiščem treba izpeljati dokaj obširen dokazni postopek in bi bilo neekonomično in nesmotrno, da bi ga sodišči izvajali v obeh postopkih. Zato z reševanjem predhodnega vprašanja v tu obravnavanem postopku ne bi prišlo do pospešitve postopka.
ZPND člen 3, 21, 21/1, 21/4, 22b, 22b/4. DZ člen 109, 109/1, 109/2, 109/8.
nasilje v družini - prepustitev stanovanja - nasilje - žrtev nasilja v družini
Sodišče lahko naloži povzročitelju nasilja, ki živi ali je živel v skupnem gospodinjstvu z žrtvijo, da mora stanovanje v skupni uporabi prepustiti žrtvi v izključno uporabo v obsegu, kot ga je imel v uporabi sam. Sodišče omeji trajanje takega ukrepa na največ šest mesecev, če je povzročitelj nasilja lastnik, solastnik ali skupni lastnik stanovanja v skupni uporabi (četrti odstavek 21. člena ZPND).
V postopku ni sporno, da tožba na ugotovitev stavbne pravice predstavlja predhodno vprašanje za odločitev v tem pravdnem postopku o porušitvi objekta in izročitvi nepremičnin tožnici oziroma njeni pravni naslednici, sporno pa je, ali naj sodišče predhodno vprašanje rešuje samo v tem postopku, ali naj počaka na rešitev v matičnem postopku.
Sodišče pri odločanju o tem, ali naj postopek prekine ali pa naj predhodno vprašanje reši samo, nima diskrecijske pravice, saj se mora ravnati po načelu ekonomičnosti, smotrnosti in pospešitve postopka ter upoštevati pravico do sodnega varstva brez nepotrebnega odlašanja.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
VSL00040270
ZPP člen 495. OZ člen 592, 597, 598, 598/1.
gospodarski spor majhne vrednosti - zavarovančev zahtevek zoper zavarovalnico - določila splošnih pogojev - povrnitev škode - zavarovanje odgovornosti - škoda na stanovanjskem objektu zaradi izlitja vode - nenadni in presenetljivi dogodek - škoda na premičninah - najemna pogodba - tretja oseba - najemnik - odgovornost za stvarne napake - zakupnikove pravice, če ima stvar kakšno napako - odstop od najemne pogodbe
S SP se je toženka zavezala jamčiti za škodo zaradi civilnopravnih odškodninskih zahtevkov, ki jih tretje osebe uveljavljajo proti zavarovancu (tožnici) zaradi nenadnega, presenetljivega dogodka (nesreče), ki izvira iz dejavnosti, lastnosti in pravnega razmerja, navedenega v polici in ki ima med drugim za posledico tudi škodo na stvareh. Pritožbeno sodišče soglaša s stališčem toženke, da najemnika ni mogoče šteti za tretjo osebo. S tem, ko je tožnica sporno stanovanje oddala v najem, v smislu SP ni postala tretja oseba, to pa ni postal niti najemnik. Najemnik stanovanje uporablja zato, ker mu ga je tožnica oddala v najem. S sklenitvijo najemne pogodbe pa ni postal lastnik. Le če bi se to zgodilo, bi bilo najemnika mogoče šteti za tretjega v smislu 1. točke 1. člena SP.
Najemnik ima v razmerju do zavarovalnice z vidika SP enak položaj, kot zavarovanec sam; da se šteje, slikovito povedano, za „podaljšano roko lastnika stanovanja“, torej za zavarovanca samega.
ZPP člen 42, 343, 346, 458, 458/1. ZS člen 83a, 83a/1.
spor majhne vrednosti - zavrženje pritožbe kot prepozne - prepozna pritožba - nedopustno izpodbijanje dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje v sporih majhne vrednosti - zavarovalna pogodba za avtomobilsko zavarovanje - tovorno vozilo - odstop od pogodbe - vročitev sodbe - fikcija vročitve - odredba predsednika VSRS o posebnih ukrepih zaradi nastanka pogojev po 83. a členu ZS - tek rokov v času veljavnosti posebnih ukrepov zaradi epidemije SARS-Cov-2 (COVID-19) - štetje procesnih rokov - procesni rok - prekinitev teka procesnega roka - oddajna teorija
V času vročitve zaradi razglašene epidemije nalezljive bolezni SARS-CoV-2 (COVID-19) procesni roki na sodiščih skladno z Odredbo o posebnih ukrepih zaradi nastanka pogojev iz prvega odstavka 83.a člena Zakona o sodiščih z dne 13. 3. 2020 (s spremembami in podaljšanji), ki jo je izdal predsednik Vrhovnega sodišča Republike Slovenije, do 31. 5. 2020 niso tekli. Na navedeno procesno situacijo je bil toženec opozorjen z dopisom sodišča, ki ga je prejel skupaj s sodbo. 8 dnevni pritožbeni rok je tako pričel teči 1. 6. 2020 in se je iztekel 8. 6. 2020. Ker je toženec pritožbi poslal sodišču 9. 6. 2020 (oddajna teorija), sta prepozni.
posojilna pogodba - vračilo posojila - zastaranje terjatve - priznanje dolga - pretrganje zastaranja terjatve - zastarana terjatev - odpoved zastaranju - pisna pripoznava dolga - vsebina listine - tek zamudnih obresti - prenehanje teka obresti
Vsaka od strank si v bistvenem drugače razlaga dejstvo, ali je z izjavo tožene stranke detektivu, ki jo vsebuje detektivsko poročilo, tožena stranka pripoznala dolg po prvi in po drugi posojilni pogodbi in je posledično s tem takrat prišlo do pretrganja zastaranja za posamezno pogodbo ali ne.
Plačilo toženca, ki ga dokazujejo potrdila o plačilu, na katerih je podpisan posojilodajalkin mož (zdaj tožnik), povsem izpolnjuje pogoje za pravno kvalifikacijo ravnanja kot priznanje dolga po drugem odstavku 364. člena OZ. Kot izhaja iz Komentarja OZ, zakon zgolj primeroma navaja aktivnosti dolžnika, ki lahko pomenijo pripoznavo dolga, pri čemer je bistveno, da je iz konkludentnega ravnanja nesporno razvidna pravna podlaga terjatve, ki jo dolžnik pripozna.
PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSC00039335
ZP-1 člen 202d, 202d/1, 202d/7.
odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja - prejšnje življenje storilca - zdravniško spričevalo o kontrolnem zdravstvenem pregledu - povratništvo
Ne držijo pritožbene navedbe, da zgolj na podlagi ugotovljenih okoliščin glede storilčevega prejšnjega življenja, brez izteka preizkusne dobe in oprave edukacije, ni mogoče opraviti negativne prognoze in trditi, da storilec prekrškov ne bo več ponavljal. Ob takem tolmačenju bi namreč sodišče moralo ugoditi vsakemu predlogu za odložitev izvršitve. To bi bilo v očitnem nasprotju tako s samim zakonskim besedilom prvega odstavka 202. d člena ZP-1, ki določa, da „sodišče sme odložiti“, kot tudi s samim namenom ukrepa izreka prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja in instituta odložitve izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja.
rok za pritožbo - pričetek teka roka za pritožbo - zamuda roka za pritožbo - nepodaljšljiv rok - računanje roka - zavrženje pritožbe
30-dnevni pritožbeni rok je kot zakonski rok nepodaljšljiv. Teči prične od vročitve prepisa sodbe sodišča prve stopnje. Po prvem odstavku 111. člena ZPP se roki računajo po dnevih in ne po delovnih dnevih.
Dokazna ocena ni skladna z metodološkim napotkom 8. člena ZPP, ki zahteva, da sodišče odloči na podlagi vestne in skrbne presoje vsakega dokaza posebej in vseh dokazov skupaj ter na podlagi uspeha celotnega postopka.
Pri stvarnopravnem zahtevku na ugotovitev lastninske pravice s priposestvovanjem ni podlage za uporabo instituta vmesne sodbe.
OZ člen 131, 341, 341/1, 352, 352/1. ZPP člen 1, 243.
odškodninska odgovornost občine - dejanska razlastitev - razlastitev nepremičnine - gradnja ceste - kategorizacija cest - gola lastninska pravica - škoda - odmera odškodnine - izvajanje dokaza z izvedencem gradbene stroke - zastaranje zahtevka za plačilo odškodnine za razlaščeno nepremičnino - pisna pripoznava zastarane obveznosti - odpoved zastaranju - pristojnost pravdnega sodišča
Sama kategorizacija res ne predstavlja škodnega ravnanja, je pa protipravno, če občina kategorizira cesto, ki poteka po zemljišču v zasebni lasti, ne da bi poprej z lastnikom zemljišča sklenila ustrezen pravni posel o prenosu lastninske pravice oziroma poskrbela za razlastitev, torej odvzem ali omejitev lastninske pravice na zemljišču v skladu z zakonom. S kategorizacijo namreč prometna površina pridobi status javne ceste in s tem status javnega dobra. Posledica za dotedanjega lastnika zemljišča je popolna izvotlitev njegove lastninske pravice, saj svoje nepremičnine ne more več imeti v posesti, je uporabljati in z njo razpolagati kot poprej.
Toženka je tožnika dejansko razlastila, brez nadomestila v naravi ali plačila odškodnine in ne glede na predpisane zakonske pogoje. Takšno toženkino ravnanje je bilo ne samo protipravno, ampak tudi protiustavno.
Predmet spora v tej pravdi je škoda, ki je tožniku nastala z dejansko razlastitvijo, mimo predpisanega zakonskega postopka. Obravnavanje takšnih zahtevkov spada v pristojnost pravdnega sodišča.
Odškodninska terjatev za povzročeno škodo zastara v treh letih, odkar je oškodovanec izvedel za škodo in za tistega, ki jo je povzročil (prvi odstavek 352. člena OZ). V tožnikovem primeru ta rok teče od kategorizacije ceste v oktobru 2010, kar pomeni, da je do toženkine poravnalne ponudbe že pretekel. Ker pa je toženka v prej navedenem dopisu dejansko pisno pripoznala svojo zastarano obveznost, se je s tem odpovedala zastaranju (prvi odstavek 341. člena OZ). Tožnikova pravica do uveljavljanja odškodnine torej kljub poteku časa ni prenehala.
Izpodbijani sklep je bil predlagatelju vročen elektronsko skladno s 125.b členom ZZK-1. Pošiljka je bila vročena s fikcijo vročitve dne 6. 10. 2020, elektronsko vložena pritožba z dne 22. 10. 2020 pa se kot prepozna zavrže.
PREKRŠKI - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSC00042326
ZPrCP člen 106, 106/3. ZP-1 člen 209.
vožnja pod vplivom mamil - krivda - odgovornost za prekršek - nujna zadeva - začasni odvzem vozniškega dovoljenja - zaslišanje storilca - kršitev pravice do obrambe
Zadeve, v katerih je bilo obdolžencu začasno odvzeto vozniško dovoljenje, štejejo kot nujne. Zato je sodišče prve stopnje postopalo pravilno, ko je narok za zaslišanje obdolženca razpisalo in ga tudi izvedlo 5. 8. 2020, torej v času sodnih počitnic. Zadeva je namreč v času zaslišanja še vedno štela za nujno zaradi začasno odvzetega vozniškega dovoljenja.
Ker obramba po zagovorniku v postopku o prekršku ni obvezna, obdolženec pa se je glede na navedeno izrecno odpovedal pravici, da bi zagovor podal v navzočnosti svojega zagovornika, so neutemeljene pritožbene navedbe, da je obdolžencu bila kršena pravica do obrambe.
Kot izhaja iz zagovora, naj bi obdolženec travo užival v petek, vozil pa naj bi šele 25. 5. 2020, to je v ponedeljek. Če bi obdolženčev zagovor držal, v njegovem organizmu ne bi bil zaznan THC v krvi, temveč zgolj v njegovi presnovki v urinu, zaradi česar je popolnoma utemeljen zaključek, da rezultat toksikološke preiskave nesporno dokazuje, da je prepovedano drogo užival pred vožnjo (in ne morebiti dva dni pred obravnavano vožnjo, kot trdi obdolženec v svojem zagovoru).
ZP-1 člen 144, 144/5. ZPrCP člen 105, 105/5, 105/5-4.
vožnja pod vplivom alkohola - preizkus alkoholiziranosti - zapisnik o preizkusu alkoholiziranosti - pravnorelevantna dejstva - stroški postopka o prekršku - oprostitev plačila stroškov postopka
Obdolženec je preizkus alkoholiziranosti z elektronskim alkotestom opravil v skladu z navodili proizvajalca, zapisnik o preizkusu alkoholiziranosti pa izkazuje, da se je z rezultatom, ki ga je pokazal preizkus z alkotestom, strinjal in zapisnik o preizkusu alkoholiziranosti brez pripomb podpisal. V takem primeru rezultat z elektronskim alkotestom ugotovljene koncentracije alkohola v izdihnem zraku predstavlja podlago za ugotovitev storitve prekrška vožnje pod vplivom alkohola in za izrekanje sankcij za tovrstni prekršek.
Da je bil tako visok rezultat oziroma stopnja alkoholiziranosti posledica dejstva, da je pil belo vino z mineralno vodo na prazen želodec in da bi s polnim želodcem rezultat preizkusa znašal manj kot 0,52 mg v litru izdihanega zraka, so zgolj obdolženčeve domneve, ki jih ni mogoče z ničemer preizkusiti in so tudi sicer zmotne, saj uživanje hrane pred oz. ob uživanju alkohola ne zmanjšuje koncentracije, temveč absorpcijo alkohola v kri in občutek alkoholiziranosti.
Za oprostitev plačila stroškov postopka mora biti namreč izkazano, da bi s plačilom stroškov postopka bilo ogroženo obdolženčevo preživljanje ali preživljanje tistih, ki jih je po zakonu dolžan preživljati, take navedbe pa mora obdolženec konkretizirati in jih tudi dokazati z ustreznimi dokazili, česar s pritožbenimi navedbami ni uspel storiti.