• Najdi
  • <<
  • <
  • 8
  • od 9
  • >
  • >>
  • 141.
    VSRS sklep II DoR 437/2014
    5.3.2015
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VS0017564
    ZPP člen 286, 367a, 367a/1, 367c, 367c/3.
    predlog za dopustitev revizije - trditveno breme - prekluzija - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
    Tožnica je vložila predlog za dopustitev revizije glede vprašanja, ali je pritožbeno sodišče kršilo določbo prvega odstavka 286. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), ko je za procesno zmotno ocenilo odločitev razpravljajoče sodnice na prvem naroku za glavno obravnavo o dodelitvi tožnici dodatnega roka za izjasnitev o ugovoru zastaranja tožene stranke in za dodatno pojasnilo tožbenih navedb.
  • 142.
    VSRS sklep II Ips 32/2013
    5.3.2015
    OBLIGACIJSKO PRAVO
    VS0017533
    OZ člen 3, 87, 88, 417, 495. ZPP člen 13, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14, 339/2-15, 380, 380/2.
    ničnost pogodbenega določila - ničnost - kondikcija - zahtevek za zmanjšanje kupnine - ničnost kot predhodno vprašanje

    Če je pogodba nična, je vsaka pogodbena stranka dolžna drugi vrniti vse, kar je na podlagi te pogodbe prejela (naturalna restitucija ali denarna vrednost izpolnitve - 87. člen OZ), vendar je kondiciranje pogojeno s tem, da je bilo na podlagi nične pogodbe realizirano kakšno izpolnitveno ravnanje. Pritrditi je revizijskemu stališču, da tožnik ni dolžan postaviti (posebnega) podrednega zahtevka, ne za samo ugotovitev ničnosti in ne za kondikcijski zahtevek na podlagi prvega odstavka 87. člena OZ. Vprašanje ničnosti lahko sodišče reši ob obravnavi že postavljenega denarnega dajatvenega zahtevka kot predhodno vprašanje (prvi odstavek 13. člena ZPP), saj nična pogodba (že sama po sebi) ni veljavna. Postavljen (denarni dajatveni) tožbeni zahtevek, ki ga sicer tožnik primarno utemeljuje na drugi materialnopravni podlagi (zmanjšanju kupnine), pa zadošča za uveljavljanje vrnitve kupnine zaradi ugotovljene ničnosti.

  • 143.
    VSRS Sklep X Ips 27/2015
    5.3.2015
    CARINE
    VS1015035
    ZDavP-2 člen 79, 79/3, 79/7. ZUS-1 člen 83, 83/2-2, 83/2-3, 89. ZUP člen 118, 118/3.
    carine - dovoljenost revizije - zavrženje - pomembno pravno vprašanje - trditveno in dokazno breme - odstop od sodne prakse - jasno zakonsko besedilo - vprašanja na splošni ravni - breme stroškov postopka - krivda stranke
    Trditveno in dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije je na strani revidenta.

    Vprašanja, ki jih revident navaja, niso pomembna pravna vprašanja v smislu 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1. Vprašanja so namreč zastavljena le na načelni (splošni) ravni in zahtevajo le splošne odgovore, ki pa jasno izhajajo iz določbe 79. člena ZDavP-2.
  • 144.
    VSRS Sodba I Ips 28222/2013-302
    5.3.2015
    KAZENSKO PROCESNO PRAVO
    VS2007421
    ZKP člen 371, 371/1-11, 371/2.
    bistvena kršitev določb kazenskega postopka - razlogi o odločilnih dejstvih – pravice obrambe - zavrnitev dokaznega predloga - odločba o kazenski sankciji
    Zagovornik v zahtevi za varstvo zakonitosti ne utemeljuje pravne relevantnosti predlaganega dokaza z zadostno stopnjo verjetnosti, saj mora obramba v pravnem sredstvu konkretno izpodbijati utemeljitev sodišča, zakaj izvedba določenega dokaza ni potrebna in vsaj verjetno izkazati pravno relevantnost dokaza na instanci, ki odloča o vloženem pravnem sredstvu.
  • 145.
    VSRS sodba II Ips 16/2015
    5.3.2015
    LASTNINJENJE
    VS0017596
    ZZLPPO člen 6, 6/1. ZLPP člen 3, 17. Uredba o metodologiji za izdelavo otvoritvene bilance stanja člen 6, 51, 54.
    družbena lastnina - lastninjenje - skrito premoženje - premoženje, ki ni bilo upoštevano v otvoritveni bilanci - oškodovanje družbenega premoženja
    Okoliščina, da se je lastninil le družbeni kapital (skupek članskih pravic v podjetju, ki ni imel znanih lastnikov, temveč so ga za račun anonimnih lastnikov upravljali delavci v podjetju), ni vplivala na v ZLPP določeno obveznost lastninsko preoblikujočih se družb (tudi tistih v mešani lastnini), da v otvoritveni bilanci prikažejo vse premoženje (sredstva v aktivi podjetij). Lastninjenje se je izvedlo glede na vrednost družbenega kapitala, ki je bila lahko pravilno ocenjena le ob upoštevanju celotne aktive podjetja. Od nje je namreč odvisna vrednost osnovnega kapitala, ta pa je osnova za ugotovitev vrednosti družbenega kapitala – tistega deleža v osnovnem kapitalu, ki nima znanega lastnika. Če določeno premoženje v otvoritveni bilanci ni bilo upoštevano, se njegova vrednost ni odrazila v vrednosti družbenega kapitala, ki je bila zato prenizko ocenjena, cena delnice pa prenizko določena.

    Preprečevanju tovrstnih (posrednih) oškodovanj družbenega kapitala je namenjena določba 6. člena ZZLPPO, ki ureja prehod („skritega“) premoženja, ki se je izmaknilo procesu lastninskega preoblikovanja, na SRD. Nanjo zato preide vse premoženje, ki v otvoritvenih bilancah podjetij ni bilo prikazano, čeprav ga je k lastninjenju zavezano podjetje tedaj že imelo, ne glede na to, kje se to premoženje sedaj najde in komu se zaseže. Enako velja za plodove skritega premoženja.
  • 146.
    VSRS sodba II Ips 113/2013
    5.3.2015
    OBLIGACIJSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VS0017530
    OZ člen 198, 347. ZPP člen 3, 214, 214/1, 318, 318/1-4.
    neupravičena pridobitev - kondikcija - plačilo nadomestne koristi - zaseg denarnih sredstev - zastaranje - dokazovanje - priznanje dejstev nedovoljena razpolaganja strank - zavrnitev dokaznega predloga
    Priznanih dejstev ni potrebno dokazovati (prvi odstavek 214. člena ZPP). Omenjeno pravilo kot oblika posrednega disponiranja strank ni absolutno, saj velja splošna prepoved razpolaganja, če je ta v nasprotju s prisilnimi predpisi ali moralo (prepoved iz tretjega odstavka 3. člena ZPP). Priznanje dejstva tako ni mogoče v primerih, če se je sodišče na podlagi predloženih dokazov že prepričalo, da je zatrjevano dejstvo neresnično. Nasprotno stališče neposredno nasprotuje avtoriteti sodstva in sodnikovi vesti ter morali. Prepoved tovrstnega posrednega disponiranja se odraža tudi v določbi 4. točke prvega odstavka 318. člena ZPP, ki v primeru, da so v tožbi zatrjevana dejstva v nasprotju s tožbi priloženimi listinami, preprečuje izdajo zamudne sodbe in kljub nevložitvi odgovora na tožbo glede takšne trditve napotuje na izvedbo dokaznega postopka. Kljub temu, da je v ZPP torej uveljavljeno načelo afirmativne litiskontestacije, po določbah ZPP neprerekana dejstva ne štejejo za priznana, če je stranka sama predložila listine, ki obstoj takšnega dejstva izpodbijejo.
  • 147.
    VSRS Sodba X Ips 279/2013
    5.3.2015
    UPRAVNI SPOR - DAVKI
    VS1015027
    ZUS-1 člen 83, 83/2-1, 92. ZDDV-1 člen 63, 63/1, 67, 67/1. Direktiva Sveta (ES) o skupnem sistemu davka na dodano vrednost, št. 112/2006 z dne 28. 11. 2006 (Direktiva 2006/112/ES) člen 2, 2/1-a, 2/1-c, 167, 168, 168/a, 178, 220, 226.
    davek na dodano vrednost - missing trader - zavrnitev pravice do odbitka vstopnega DDV - subjektivni element - standard skrbnosti - okoliščine, na podlagi katerih bi se davčni zavezanec moral prepričati o svojih dobaviteljih
    V obravnavanem primeru so podane objektivne okoliščine, ki kažejo na to, da je revident vedel ali bi moral vedeti, da z obravnavanimi posli sodeluje v transakciji, povezani z goljufijami, ki so jih storili njegovi poslovni partnerji - izdajatelji spornih računov.

    Kdaj se mora davčni zavezanec prepričati, da njegove transakcije ne bodo del zlorabe sistema DDV in kaj so razumni ukrepi, ki se lahko v zvezi s tem pričakujejo od davčnega zavezanca, je pravni standard, katerega vsebino je treba napolniti v vsakem primeru posebej.

    Po presoji revizijskega sodišče razumen davčni zavezanec ne ostane popolnoma neveden glede svojih dobaviteljev, če z njimi sodeluje daljše časovno obdobje. Razumen davčni zavezanec že zaradi dolgotrajnosti poslovnega sodelovanje o svojih dobaviteljih izve vsaj kakšne podatke o tem, kdo so, kako delujejo in podobno. Revident pa je, nasprotno, kljub dolgotrajnemu sodelovanju z dobavitelji ostal popolnoma neveden glede svojih dobaviteljev, zato je po presoji revizijskega sodišča utemeljeno trditi, da se o zanesljivosti svojih dobaviteljev ni prepričal na razumen način.

    Če se vsebina poslovnega sodelovanja, torej vrsta dobav, ne spremeni, mora razumnega davčnega zavezanca zanimati, zakaj je potrebna sprememba izdajatelja računa. Razumen davčni zavezanec se v takem primeru prepriča o razlogih za spremembo izdajatelja računa ali vsaj poizkuša prepričati. Revident se o tem ni prepričal oziroma v postopku niti ni zatrjeval, da se je. Tudi zaradi navedenega je utemeljeno trditi, da je opustil ravnanje, ki bi ga opravil vsak razumen davčni zavezanec v takšnih okoliščinah.
  • 148.
    VSRS Sodba I Ips 7854/2011-112
    5.3.2015
    KAZENSKO PROCESNO PRAVO
    VS2007399
    ZKP člen 100, 344, 344/1, 371, 371/2. ZGD-1 člen 3, 3/6.
    bistvena kršitev določb kazenskega postopka - pravice obrambe - zavrnitev dokaznega predloga - sprememba obtožbe – premoženjskopravni zahtevki – osebni stečaj - oškodovanec - samostojni podjetnik
    S predlaganimi dokazi je obramba obsojenca želela dokazati dejstvo, ki ni odločilno za njegov pravni položaj, temveč bi lahko vplivalo zgolj na presojo, ali je pri kaznivih dejanjih sodelovala tudi soobdolženka, zato z zavrnitvijo dokaznih predlogov ni bila kršena obsojenčeva pravica do izvajanja dokazov v svojo korist.

    Niti Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju niti ZKP ne določata, da se adhezijski postopek prekine ali ustavi, če je zoper obdolženca uveden postopek osebnega stečaja, niti nima neprijava terjatve v stečajnem postopku za posledico prenehanje te terjatve, zato je sodišče ravnalo pravilno, ko je odločilo o premoženjskopravnih zahtevkih oškodovancev na podlagi dejstev, ugotovljenih v dokaznem postopku. Odločitev sodišča bi bila materialnopravno napačna le v primeru, da je do poplačila terjatev v stečajnem postopku prišlo pred pravnomočnostjo izpodbijane sodbe, saj s poplačilom terjatev v stečaju (delno) prenehajo tudi odškodninske terjatve oškodovancev, ker je škoda, ki jim je nastala s kaznivim dejanjem, na ta način (vsaj delno) povrnjena.
  • 149.
    VSRS sklep II Ips 11/2015
    5.3.2015
    NEPRAVDNO PRAVO
    VS0017522
    ZPP člen 142, 262, 339, 339/2-14, 370, 370/3. ZNP člen 37, 39, 39/1, 44, 47, 48, 50. ZZZDR člen 211, 212.
    nepravdni postopek - poslovna sposobnost - delni odvzem poslovne sposobnosti - kverulantstvo - zdravniški pregled udeleženca - zaslišanja udeleženca - prisilna privedba - izvedensko mnenje
    Postopanje udeleženca v različnih sodnih postopkih nedvomno izkazuje obstoj njegove značajske napake, ki je takšna, da že vpliva na njegovo sposobnost skrbeti zase in za svoje pravice in koristi na področju delovanja v sodnih postopkih (44. člen ZNP). Revizijsko sodišče pritrjuje pritožbenemu sodišču, da ugotovljena dejanja udeleženca kažejo na njegovo patološko nagnjenost k tožbarjenju, kar gre v njegovo škodo. Ugotovljena motnja vpliva predvsem na udeleženčevo sposobnost presoje, ali je nek postopek razumno začeti, saj je do svojega ravnanja povsem nekritičen. Pri udeležencu gre za kverulanstvo, ki se kaže v pretežni meri na sodnem področju, zato je odločitev pritožbenega sodišča, da je ugotovljena potreba za odvzem poslovne sposobnosti (le) na sodnem področju, ne pa tudi širše, pravilna (50. člen ZNP).
  • 150.
    VSRS Sodba I Ips 45219/2012-33
    5.3.2015
    KAZENSKO PROCESNO PRAVO
    VS2007406
    ZKP člen 371, 371/2, 450a, 450b.
    bistvena kršitev določb kazenskega postopka - sporazum o priznanju krivde - način izvršitve kazni zapora
    Obsojenec in državna tožilka se v sporazumu o priznanju krivde nista dogovorila o načinu izvršitve kazni, čeprav bi se glede na določbo 1. točke prvega odstavka 450.b člena ZKP lahko dogovorila tudi o tem, zato ravnanje sodišča, ki je z določitvijo načina izvršitve (preostanka) kazni uporabilo možnost, ki jo ima po sedmem odstavku 86. člena KZ-1, ni bilo nezakonito.
  • 151.
    VSRS Sodba I Ips 26107/2011-79
    5.3.2015
    KAZENSKO PROCESNO PRAVO
    VS2007433
    ZKP člen 364, 364/6, 371, 371/2.
    bistvena kršitev določb kazenskega postopka – pravice obrambe - zavrnitev dokaznega predloga - izpovedba očividca - obrazložitev zavrnitve dokaznega predloga
    Predlog za zaslišanje očividca dogodka že sam po sebi vsebuje pravno relevantnost - o poteku dogodka bi priča izpovedovala na podlagi lastne zaznave dogodka, in zato obrambi pravne relevantnosti takega dokaza ni potrebno še dodatno utemeljevati.
  • 152.
    VSRS sklep II DoR 425/2014
    5.3.2015
    DRUŽINSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VS0017560
    ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/2. ZZZDR člen 62. SZ člen 117.
    predlog za dopustitev revizije premoženjska razmerja med zakonci - skupno premoženje zakoncev - posebno premoženje - delitev skupnega premoženja - določitev deležev na skupnem premoženju - zavrženje predloga dopustitev revizije
    Pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena ZPP niso podani.
  • 153.
    VSRS sodba in sklep II Ips 64/2013
    5.3.2015
    ODŠKODNINSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - USTAVNO PRAVO
    VS0017543
    URS člen 23. EKČP člen 6. OZ člen 131.
    podlage odškodninske obveznosti - protipravnost - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - pravica do sodnega varstva
    Neugotavljanje drugih elementov odškodninske obveznosti potem, ko je sodišče ugotovilo, da ni podana protipravnost ravnanja potencialnega povzročitelja škode, v nobenem primeru ne more predstavljati procesne kršitve.
  • 154.
    VSRS sklep II DoR 1/2015
    5.3.2015
    OBLIGACIJSKO PRAVO
    VS0017547
    ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3. SPZ člen 66.
    predlog za dopustitev revizije - uporabnina - skupno premoženje razvezanih zakoncev - solastnina - idealni deleži - sorazmernost rabe solastne nepremičnine - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
    Pogoji za dopustitev revizije niso podani.
  • 155.
    VSRS sodba II Ips 329/2014
    5.3.2015
    STANOVANJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
    VS0017690
    SPZ člen 67, 67/1. SZ-1 člen 25, 29, 29/1, 29/2, 29/3, 29/4, 29/5.
    dopuščena revizija - večstanovanjska stavba - etažni lastniki - solastnina - posli izrednega upravljanja - soglasje solastnikov - ureditev kotlovnice

    Kotlovnica je bila urejena v dosedanji skupni kolesarnici, kar pomeni spremembo rabe skupnih delov, za kar zakon izrecno zahteva soglasje vseh etažnih lastnikov. Izvedba posla, ki presega okvir rednega upravljanja brez ustreznega soglasja solastnikov je mogoča samo ob pogojih iz tretjega odstavka 29. člena SZ-1, to je s kritjem stroškov zgolj tistih etažnih lastnikov, ki so se s takim poslom (izboljšavo) strinjali ob nadaljnjem pogoju, da s tem ni ovirano izvrševanje lastninske pravice drugih etažnih lastnikov in ni ogrožena požarna varnost

  • 156.
    VSRS sklep I R 31/2015
    5.3.2015
    NEPRAVDNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VS0017505
    ZNP člen 12, 12/5.
    postopek razglasitve za mrtvega - krajevna pristojnost - določitev krajevno pristojnega sodišča
    Presoja krajevno pristojnega sodišča na podlagi 12. člena ZNP.
  • 157.
    VSRS sklep II DoR 444/2014
    5.3.2015
    NEPRAVDNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VS0017546
    ZNP člen 34. ZPP člen 86, 86/3, 374, 374/3I, 384, 384/3.
    predlog za dopustitev revizije - dovoljenost revizije - nepravdni postopek - postopek za določitev nujne poti - laična vloga - opravljen državni pravniški izpit - zavrženje predloga za dopustitev revizije
    V nepravdnem postopku revizija ni dovoljena. Prav tako sta nasprotna udeleženca sama vložila predlog za dopustitev revizije, nista pa priložila dokaza, da imata opravljen pravniški izpit.
  • 158.
    VSRS sklep II DoR 418/2014
    5.3.2015
    STVARNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VS0017549
    ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/2.
    predlog za dopustitev revizije - stvarna služnost - priposestvovanje služnosti - tek priposestvovalne dobe - izvrševanje služnosti - vštevanje priposestvovalne dobe pravnega prednika - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
    Pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena ZPP niso podani.
  • 159.
    VSRS Sodba XI Ips 5179/2015-94
    5.3.2015
    KAZENSKO PROCESNO PRAVO
    VS2007403
    ZKP člen 201, 201/1-3.
    pripor - odreditev pripora - ponovitvena nevarnost - utemeljen sum - neogibnost pripora
    Sodišče je pri presoji, da je podan priporni razlog ponovitvene nevarnosti, poleg teže kaznivega dejanja ter načina in okoliščin, v katerih naj bi bilo izvršeno, upoštevalo, da je bilo dejanje skrbno načrtovano, da je obdolženec pri izvrševanju kaznivega dejanja pokazal odločnost, da je zoper oškodovanca uporabil celo fizično silo, ter da je bil kot mladoletnik že obravnavan zaradi dveh kaznivih dejanj z elementi nasilja, za kateri mu je bil izrečen ukrep nadzorstva organa socialnega varstva, obravnavano kaznivo dejanje pa naj bi storil v času trajanja tega ukrepa.
  • 160.
    VSRS Sodba XI Ips 1081/2015-147
    5.3.2015
    KAZENSKO PROCESNO PRAVO
    VS2007402
    ZKP člen 201, 201/1-1, 395, 395/1. KZ-1 člen 31.
    pripor - odreditev pripora – begosumnost – utemeljen sum - pravna zmota - zmota o kaznivosti dejanja - presoja pritožbenih navedb
    V zvezi z ugovorom obdolženčeve obrambe, da je bil v pravni zmoti, je sodišče upoštevalo tudi dejstvo, da obdolženec že dolga leta živi in dela v Avstriji, v kateri je rastlina Khat na seznamu prepovedanih drog. Navedene okoliščine po presoji Vrhovnega sodišča v tej fazi postopka z zadostno verjetnostjo utemeljujejo presojo, da se je obdolženec zavedal, da je prenašanje rastline Khat na območju Slovenije prepovedano.
  • <<
  • <
  • 8
  • od 9
  • >
  • >>