vročanje sodnih pisanj - vročilnica kot izkaz osebne vročitve
Vročilnica oziroma povratnica pri vročanju po pošti je javna listina, ki dokazuje kdo je opravil vročitev, komu in kdaj. Ni pa edini dokaz o vročitvi. V primeru dvoma komu in kdaj je bila vročitev opravljena, je vročitev mogoče dokazati s poizvedbami na pošti, zaslišanju prič, grafološko ekspertizo podpisa in z drugimi dopustnimi dokazi.
plačilo za nadurno delo - rok za zastaranje - pravnomočna odločitev v kolektivnem delovnem sporu - vmesna sodba - terjatev, ugotovljena s pravnomočno odločbo (judikatna terjatev)
Pritožba napačno vztraja pri stališču, da predstavlja odločitev v kolektivnem delovnem sporu judikatno terjatev oziroma odločitev po temelju, ki se mora obravnavati enako kot odločitev na podlagi vmesne sodbe. S sodbo v kolektivnem delovnem sporu ni bila ugotovljena tožnikova terjatev, zato ne gre za judikatno terjatev iz prvega odstavka 356. člena OZ in zanjo ne velja 10 letni, ampak 5 letni zastaralni rok iz 202. člena ZDR-1.
Odločitev v kolektivnem delovnem sporu ne predstavlja vmesne sodbe, zato se tožnik neutemeljeno sklicuje na stališča glede učinka vmesne sodbe in ugovorov, ki se lahko uveljavljajo po njeni pravnomočnosti. Odločitev v kolektivnem delovnem sporu sicer lahko kaže nekatere učinke vmesne sodbe (npr. reševanje vprašanja temelja, ekonomičnost postopka), vendar zaradi različne pravne narave in vsebine kolektivnih delovnih sporov njihovih učinkov in posledic odločitve ni mogoče enačiti z vmesno sodbo. Čeprav se v kolektivnem delovnem sporu ugotovi, da se mora presežne ure konec referenčnega obdobja šteti za nadure in jih ustrezno plačati, to ne pomeni, da so vsi delavci avtomatično upravičeni do plačila nadur, ampak je treba ugotoviti, ali je posamezni delavec konec referenčnega obdobja imel nadure in koliko. Na ta način lahko posamezni delavci uveljavljajo dejansko prikrajšanje v individualnih delovnih sporih. Odločitev v kolektivnem delovnem sporu pomeni le, da se delodajalec ne more več sklicevati, da presežne ure konec referenčnega obdobja ne predstavljajo nadur.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSC00073930
KZ-1 člen 226, 227, 235, 251. ZKP člen 144, 277, 435, 437.
zavrženje obtožnega predloga - pritožbeni preizkus - začetek kazenskega postopka - oškodovanec kot tožilec - lastnost oškodovanca
Ker sodišče ni odredilo vročitve obtožnega predloga osumljenki, s čimer se v skrajšanem postopku začne kazenski postopek, je obtožni predlog (kljub navedbi napačne pravne podlage) smelo zavreči v fazi t. i. materialnega predhodnega preizkusa. Ker ne gre za formalne pomanjkljivosti, se tak obtožni akt ne vroča v dopolnitev oziroma popravo. Oseba, ki zatrjuje oškodovanje, mora biti t.i. neposredni oškodovanec, zato je sodišče utemeljeno zaključilo, da vlagatelji obtožnega predloga kot družbeniki oz. direktorji domnevno oškodovanih družb nimajo lastnosti subsidiarnih tožilcev, ki smejo prevzeti pregon.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - LOKALNA SAMOUPRAVA - OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO SVETA EVROPE - USTAVNO PRAVO
VSK00074920
URS člen 26, 33, 67. ZUreP-3 člen 9. Odlok o občinskem prostorskem načrtu Občine Ankaran (2020) člen 1. OZ člen 133, 133/3. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 1.
odškodninska odgovornost občine - pravica do zasebne lastnine - pravica do mirnega uživanja premoženja - legitimno pričakovanje - prostorsko načrtovanje - exceptio illegalis
V sodni praksi ESČP se je izoblikovalo stališče, da zaščito po določbi 1. člena Protokola št. 1 k EKČP lahko v določenih primerih uživajo tudi tako imenovana legitimna pričakovanja, da bo neko premoženje nastalo (ali se ohranilo). Bistveno pri tem je, da je legitimno pričakovanje že konkretizirano, da temelji na pravni določbi ali pravnem aktu. V predmetni zadevi je zato odločilno vprašanje, ali so bila upravičenja in pričakovanja tožeče stranke glede vrednosti nepremičnine in v zvezi s tem možnosti gradnje na njej na podlagi pred sprejemom OPN veljavnega dolgoročnega prostorskega plana že tako konkretizirana, da utemeljujejo pravico do odškodnine. Pritožbeno sodišče glede na vsa dejstva, ki jih je ugotovilo sodišče prve stopnje, meni, da niso bila. V času pred sprejetjem OPN tožeča stranka v nobenem primeru ne bi mogla dobiti gradbenega dovoljenja, saj ni bil sprejet noben prostorski izvedbeni akt, na podlagi katerega bi pristojna upravna enota lahko izdala gradbeno dovoljenje. Tak akt ni bil niti v pripravi, niti ni se tožeča stranka nikoli ni angažirala v smeri priprave takega akta. S sprejetjem OPN se tako za tožečo stranko ni spremenilo nič. Enako kot prej gradnja ni bila dopustna. Res je sicer tožeča stranka lahko pričakovala, da bo enkrat v prihodnosti (če se bodo izpolnili v dolgoročnem planu postavljeni pogoji) na tej nepremičnini dovoljena gradnja, vendar je bilo to pričakovanje v času sprejetja OPN še splošno in ni bilo tako konkretizirano, da bi lahko govorili o legitimnem pričakovanju v smislu Dodatnega protokola, saj ni temeljilo na nobenem aktu, na podlagi katerega bi se lahko z gradnjo tudi dejansko začelo. Opredelitev nekega zemljišča v planskem aktu kot zazidljivega sama po sebi še ne pomeni, da bo določena gradnja tudi zares možna. Tudi če tožena stranka v OPN namembnosti ne bi spremenila, tožeča stranka ne bi mogla iztožiti sprejetja prostorskega izvedbenega akta in s tem možnosti, da se njeno pričakovanje konkretizira. Zaključek sodišča prve stopnje, da OPN ni bistveno vplival na način uživanja in s tem na lastninska upravičenja tožeče stranke, je na podlagi povedanega pravilen. Pred in po sprejetju se je nepremičnina uporabljala kot kmetijsko zemljišče in gozd, gradnja na njej ni bila mogoča. Povedano pa pomeni, da s sprejetjem OPN do posega v mirno uživanje lastninske pravice tožeče stranke ni prišlo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00073747
OZ člen 5, 5/1, 6, 6/1, 6/2, 8, 8/1, 82, 82/1, 82/2, 83, 125, 125/1. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8.
pogodbena kazen - razlaga pogodb - uporaba določil in razlaga spornih določil - skupen namen pogodbenikov - nejasna določila v posebnih primerih - nagib - relativnost pogodbenih razmerij - skrbnost dobrega strokovnjaka - načelo vestnosti in poštenja - načelo enake vrednosti dajatev - zavrnitev dokaznega predloga - vnaprejšnja dokazna ocena
Pogodbena določila so v smislu 82. člena OZ sporna, samo če glede na besedilo, včasih pa tudi kontekst, v katerem so izoblikovana, objektivno vzeto omogočajo več različnih razlag: zgolj subjektivno dojemanje strank ne igra vloge.
83. člen OZ ni uporabljiv takrat, kadar sta se bodoča pogodbenika prosto dogovarjala o vsebini pogodbe, le zapisal pa je doseženi dogovor nujno eden od njiju. Nanaša se zlasti na primere formularnih, adhezijskih in njim podobnih pogodb, v katerih je nasprotna, navadno šibkejša stran (ekonomsko ali informacijsko) soočena z izbiro vnaprej pripravljene pogodbe po principu „vzemi ali pusti“.
ZPP člen 213, 254, 254/2, 254/3. ZDR-1 člen 109, 109/1, 110, 110/1, 110/1-2, 110/1-4.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi delodajalca - izostanek z dela - obvestilo delodajalcu o razlogih odsotnosti - odločba o ugotovljeni nezmožnosti za delo - sposobnost razsojanja - neizvedba predlaganih dokazov - izvedenec psihiatrične stroke - postavitev novega izvedenca - možnost nadaljevanja delovnega razmerja do izteka odpovednega roka
Tožnica je bila na podlagi odločbe ZZZS z dne 1. 4. 2021 od dne 22. 4. 2021 dalje zmožna za delo v skrajšanem delovnem času 4 ure dnevno, kljub temu pa na delo ni prišla in toženke ni obvestila o razlogih za svojo odsotnost. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je tožnica vedela, da nima urejenega bolniškega staleža od 19. 3. 2021 tudi, če odločbe ZZZS z dne 1. 4. 2021 ni prejela. Zadnja odločba ZZZS, s katero je tožnica razpolagala, se je nanašala na čas do 18. 3. 2021, zato je tožnica vedela, da od 19. 3. 2021 nima urejenega bolniškega staleža, kar je zaslišana tudi potrdila, zato bi se morala pozanimati o svojem statusu od 19. 3. 2021, česar pa ni storila, zato je sodišče prve stopnje utemeljeno štelo, da je bila hudo malomarna. Kot je pojasnilo sodišče prve stopnje, bi povprečno skrben človek moral vedeti, da mora po izteku bolniškega staleža ali nazaj na delo ali pa si nadalje urediti bolniški stalež. To velja tudi za tožnico, kot visoko izobraženo delavko, ki je vedela, da ima bolniški stalež urejen le do 18. 3. 2021, njeno zdravstveno stanje pa na to ni vplivalo, kot je to pojasnila sodna izvedenka, zato pritožba neutemeljeno uveljavlja, da sodišče prve stopnje ni vzelo v obzir tožničinega zdravstvenega stanja.
ZPP člen 195, 205, 205/1, 205/1-4. ZFPPIPP člen 224, 224/1.
prekinitev postopka - stečajni postopek - nastanek pravnih posledic začetka stečajnega postopka - solidarni dolžniki - navadno sosporništvo
Odgovor na vprašanje, ali je treba postopek v primeru nastanka pravnih posledic začetka stečajnega postopka za enega od tožencev prekiniti le proti temu tožencu ali pa v celoti (tj. proti vsem tožencem), je odvisen od tega, ali sta/so toženci navadni ali enotni sosporniki.
Spisovni podatki v konkretnem primeru ne omogočajo zaključka, da sta toženca enotna sospornika. Po presoji pritožbenega sodišča ju je zato treba obravnavati kot navadna sospornika. Vsak navadni sospornik je v pravdi samostojna stranka; njegova dejanja ali opustitve ne koristijo in ne škodujejo drugim sospornikom (195. člen ZPP). Tudi zastoji v postopku v enem procesnem razmerju na procesno dejavnost ostalih subjektov ne vplivajo. Če torej nastanejo pravne posledice začetka stečajnega postopka, se postopek po 4. točki prvega odstavka 205. člena ZPP prekine le glede sospornika v stečaju, ne pa tudi glede ostalih sospornikov.
postopek osebnega stečaja - odpust obveznosti - ovire za odpust obveznosti - kaznivo dejanje proti premoženju ali gospodarstvu, ki še ni izbrisano
Odpust obveznosti ni dovoljen, če je bil stečajni dolžnik pravnomočno obsojen za kaznivo dejanje proti premoženju ali gospodarstvu in če do poteka preizkusnega obdobja ta obsodba še ni bila izbrisana iz kazenske evidence (1. točka drugega odstavka 399. člena ZFPPIPP). Dolžnik v svoji pritožbi ni navedel, da bi bilo kaznivo dejanje že izbrisano iz kazenske evidence, tako da niso podani zakonski pogoji za odpust obveznosti.
Odvzem mobilnega telefona, na katerem je obtoženec posedoval otroško pornografijo, je (lahko) nujen in sorazmeren fakultativni varnostni ukrep, ki ima preventivni učinek.
postopek osebnega stečaja nad dolžnikom - preizkusna doba - skrajšanje preizkusne dobe - višina obveznosti - osebne okoliščine
Res je sicer sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu navedlo, da po izdaji sklepa o začetku postopka odpusta obveznosti na strani stečajnega dolžnika niso nastopile spremenjene okoliščine, ki bi same po sebi opravičevale skrajšanje preizkusne dobe, vendar pa je preizkusna doba, ki jo je določilo na podlagi prej veljavnega ZFPPIPP, po oceni višjega sodišča predolga. Sodišče prve stopnje je dolžniku namreč določilo skoraj najdaljšo preizkusno dobo, pri čemer je dalo prevelik poudarek zgolj višini obveznosti, hkrati pa premajhno težo osebnim okoliščinam na strani dolžnika. Ne gre spregledati, da ima dolžnik hude duševne stiske in se aktivno zdravi pri psihiatru. Kljub temu, da mu je bil svetoval bolniški stalež, le-tega ni izkoristil, pač pa je še vedno zaposlen (in prejema minimalno plačo), predvsem zaradi preživninskih obveznosti do dveh otrok.
ZP-1 člen 57, 155, 155/1, 155/1-8, 163, 163/11. ZDavP-2 člen 37, 37/3, 397.
razveljavitev po uradni dolžnosti - zaprtje računa in odprtje novega - plačilni nalog izdan v postopku o prekrških - izvedba dokazov v ponovljenem postopku - plačilni nalog prekrškovnega organa
Prekrškovna norma iz 14.a člena prvega odstavka 397. člena ZDavP-2 je specifična v tem, da zavezanec za zadostitev njeni vsebini obvezno potrebuje sodelovanje tretje osebe (ponudnika plačilnih storitev) in njegova zmožnost zadostiti zavezujoči normi ni odvisna zgolj od njegove volje, ampak tudi od volje oziroma poslovne politike banke oziroma drugega ponudnika plačilnih storitev. Pritožbeno sodišče zato opozarja tudi na pravilno pravno razumevanje v ZSV in pritožbi zatrjevanega dejstva, da pravna oseba pri ponudnikih plačilnih storitev ni mogla odpreti novega transakcijskega računa. S tem, ko se pravni in odgovorni osebi izreče sankcija za prekršek, pravna oseba ne dobi pravnega ali drugačnega temelja, ki bi ponudnika plačilnih storitev zavezal, da z njo sklene krovno pogodbo o izvajanju plačilnih storitev oziroma ji odpre transakcijski račun. To pomeni, da kljub izreku prekrškovne sankcije vsa tveganja glede sive ekonomije in izogibanja davkom in prispevkom, ki jih navajata prekrškovni organ in sodišče prve stopnje, ostajajo nespremenjena.
DZ člen 189. ZPP člen 165, 328. ZNP-1 člen 55, 55/2.
določitev preživnine za mladoletnega otroka - preživninske potrebe mladoletnih otrok - pridobitne zmožnosti staršev - materialne zmožnosti staršev - delo s skrajšanim delovnim časom - razporeditev preživninskega bremena - ocena stroškov - stroški za oddih in razvedrilo - počitnice - telefonski stiki z otrokom - poprava očitne pomote v odločbi - stroški postopka v družinskih sporih - odločanje o stroških po prostem preudarku
V okvir stroškov za razvedrilo sodijo praznovanja rojstnih dni in s tem povezan nakup daril, razni obiski živalskega vrata, bazena, itd. Po oceni pritožbenega sodišča pa v to postavko ne sodijo počitnice. Zanje poskrbita oba starša, zato znesek za preživljanje počitnic ni vključen v preživnino.
Deklica je stara šele sedem let in prav nobene potrebe ni, da bi že imela svoj telefon. Za telefonski stik z očetom lahko uporabi materin telefon.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - SODNE TAKSE
VSL00073720
ZST-1 člen 1, 1/3, 11, 11/1, 12a, 12a/1, 12a/3. ZUPJS člen 18, 19. ZSVarPre člen 27, 27/2. ZPP člen 7, 212. SPZ člen 150, 150/1. ZIZ člen 15.
predlog stranke za taksno oprostitev - materialni položaj - primerno stanovanje - trditveno in dokazno breme - nezmožnost razpolaganja - nepremičnine z vknjiženo hipoteko
Sodišče prve stopnje je pravilno uporabilo določbo 18. člena ZUPJS, ki določa, da se v premoženje ne šteje stanovanje ali stanovanjska hiša, v kateri oseba dejansko prebiva in ima prijavljeno stalno prebivališče in to do vrednosti primernega stanovanja, ki pa je določena v drugem odstavku 27. člena ZSVarPre. Kot primerno se po tej določbi šteje stanovanje, katera vrednost ne presega ali dosega višino 120.000,00 EUR
Zmotno je pritožbeno stališče, da bi moralo sodišče prve stopnje samo ugotavljati višino dolgov na podlagi vpisa hipotek v zemljiški knjigi. Upoštevati je namreč tretji odstavek 12.a člena ZST-1, ki trditveno in dokazno breme v zvezi s tem nalaga predlagateljici. 12.a člen ZST-1 namreč določa, da se ne glede na določbe prejšnjih dveh odstavkov tega člena pri ugotavljanju materialnega položaja stranke in njenih družinskih članov premoženje, s katerim stranka in njeni družinski člani dejansko ne morejo razpolagati, ne upošteva, vendar pa določa, da mora stranka ali druge osebe izkazati upravičene razloge, zaradi katerih je razpolaganje s tem premoženjem omejeno in na podlagi katerih je mogoče utemeljeno sklepati, da jih stranka ali njeni družinski člani niso zakrivili po lastni volji. Trditveno in dokazno breme tako glede višine dolgov, ki izhaja iz hipotek in izkaz upravičenih razlogov je torej na stranki, ne pa na sodišču.
Sodna praksa zastopa enotno stališče, da v primeru, če niso izkazane posebne okoliščine, vknjižene hipoteke na nepremičnini ni mogoče šteti kot tiste okoliščine, ki bi nepremičnino izključevale iz obsega ugotavljanja premoženjskega stanja prosilca. Vknjižena hipoteka kot izključitvena okoliščina ni določena tudi ne v 27. členu ZSVarPre.
Sodišče je pravilno ugotovilo, da je odločitev drugostopenjskega organa v potrditvi nezakonite in napačne prvostopenjske odločbe toženca nepravilna, zaradi česar je potrebna odprava izpodbijanih odločb. Vendar je pravilen pritožbeni očitek o potrebnosti vrnitve zadeve v novo upravno odločanje. Sodišče bi moralo ob pravilni ugotovitvi, da gre za nezakoniti odločbi, zaradi dejstva, ki ga je že v trditveni podlagi izpostavljala tožnica, da gre za nejasen, nerazumljiv izrek izpodbijane odločbe, in dejstva, da je toženec po uradni dolžnosti vodil postopek neprave obnove po 183. členu ZPIZ-2, izpodbijani odločbi odpraviti in vrniti zadevo v novo upravno odločanje. V novem odločanju bo moral toženec odpraviti pomanjkljivosti postopka oziroma izdati nove odločbe. Glede na samo naravo ugotovljenih kršitev bi moralo sodišče tožencu naložiti, da ponovno izpelje celotni postopek.
KZ-1 člen 324, 324/1, 324/1-1. ZPrCP člen 107, 107/2, 107/9, 108. Zakon o kazenskem postopku (1948) člen 266, 266/1.
nevarna vožnja v cestnem prometu - vožnja pod vplivom alkohola - strokovni pregled
Poročilo o toksikološki preiskavi temelji na analizi vzorcev krvi in urina, ki jih je obdolženec oddal v okviru strokovnega pregleda, ki mu ga je utemeljeno in zakonito odredil policist. V skladu z devetim odstavkom 107. člena ZPrCP.
Podlago za odvzem telesnih tekočin daje tudi drugi odstavek 266. člena ZKP, ki določa, da se odvzem krvi in druga zdravniška dejanja, ki se po pravilih zdravniške znanosti opravijo zaradi analize in ugotovitve dejstev, pomembnih za kazenski postopek, smejo opraviti tudi brez privolitve tistega, ki se pregleda, razen če bi zaradi tega nastala škoda za njegovo zdravje. Tako ne držijo pritožbene navedbe, da bi bilo treba toksikološko poročilo izločiti zaradi kršitve prvega odstavka 57. člena Zakona o prekrških (ZP-1) in četrtega odstavka 109. člena ZP-1 (ki sicer urejata pogoje za izdajo plačilnega
V skladu s prvim odstavkom 107. člena ZPrCP policist ne le upravičen, pač pa dolžan neposrednemu udeležencu prometne nesreče odrediti preizkus s sredstvi ali napravami za ugotavljanje alkohola.
Odredbe za odvzem telesnih tekočin pa niso protiustavne, kot trdi pritožnik, saj temeljijo na zakonskih podlagah, s katerimi je zakonodajalec uredil izjeme, ko je mogoče poseči v pravico do nedotakljivosti človekove telesne celovitosti zaradi interesa varstva pravic drugih, v konkretnem primeru zaradi varovanja drugih udeležencev cestnega prometa in tudi zaradi interesa pregona kaznivih dejanj v cestnem prometu.
Izjava o strinjanju z rezultatom preizkusa z elektronskim alkotestom ni bistvenega pomena za pridobitev dokaza o vožnji pod vplivom alkohola. Če bi obdolženec izjavil, da se z rezultatom ne strinja, bi se postopek v skladu z drugim odstavkom 107. člena ZPrCP (če obdolženec ne bi bil udeležen v prometni nesreči) nadaljeval bodisi z odreditvijo preizkusa z etilometrom bodisi z odreditvijo strokovnega pregleda. Ker pa je bil obdolženec neposredni udeleženec prometne nesreče, bi mu policist v primeru nestrinjanja odredil le strokovni pregled, kot to določa deveti odstavek 107. člena ZPrCP. Če bi odklonil strokovni pregled, pa bi se štelo, da se strinja s prvotno ugotovljenim rezultatom (drugi odstavek 107. člena ZPrCP).
razbremenilni razlogi - izostanek razlogov o odločilnih dejstvih - načelo materialne resnice - kontradiktornost - razlogi za ustavitev postopka o prekršku - storilec
Če se je sodišče prve stopnje odločilo za dopolnitev dokaznega postopka oziroma izvajanje s strani pravne osebe predlaganih dokazov, bi moralo skladno z načelom materialne resnice, ki ga zavezuje tudi pri presoji okoliščin iz tretjega odstavka 14. člena ZP-1, ustrezno pozornost nameniti verodostojnosti izpovedb oziroma trditev (še posebej ob odsotnosti materialnih dokazov) in se opredeliti tudi do drugačnih stališč, ki jih je glede uveljavljanih razbremenilnih razlogov pravne osebe v odločbi o prekršku zavzel prekrškovni organ. Kadar se sodišče prve stopnje zaradi preverbe zatrjevanih razbremenilnih razlogov odloči za dopolnitev dokaznega postopka, je po oceni pritožbenega sodišča primerno, da preveri tudi, kakšna je bila reakcija pravne osebe neposredno po tem, ko je izvedela za ravnanje voznika v konkretnem primeru (če pravna oseba dokazil o tem ne predloži sama). Glede na to, da naj bi po zatrjevanju pravne osebe v obravnavani zadevi voznik v samovoljno s kršitvijo njenih navodil in pravil storil štiri hude prekrške, povezane z (ne)varnostjo v cestnem prometu, je v okviru dolžnega nadzorstva zoper takega voznika praviloma potrebna vsaj uvedba postopka za ugotavljanje delovnopravne oziroma disciplinske odgovornosti, zelo verjetno pa tudi izrek ukrepa. Ukrepanje zoper voznika je namreč pomemben pokazatelj odnosa pravne osebe do spoštovanja njenih pravil in navodil, čemur je dolžno nadzorstvo v osnovi tudi namenjeno.
nagrada tolmača - stroški priče - izvedena priča - sprememba prvostopenjske odločitve
Po določbi drugega odstavka 68. člena ZDSS-1 v zvezi z določbo prvega odstavka istega člena zakona, krije zavod v socialnih sporih o pravicah do in iz socialnih zavarovanj stroške za izvedbo dokaza z izvedencem, ne glede na izid postopka. Pritožbeno sodišče je že v več zadevah zavzelo stališče, da navedena določba glede dolžnosti povračila stroškov izvedenca, enako velja tudi za povračilo stroškov izvedene priče.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - POGODBENO PRAVO - PRAVO DRUŽB
VSL00076737
ZGD-1 člen 38a, 38a/1, 38a/2, 38a/3, 38a/4, 38a/9. OZ člen 73. ZPP člen 181, 181/1, 181/2, 286.
ničnost posla - negativna ugotovitvena tožba - pravni interes za ugotovitveno tožbo - nedopustna kavza - nedopustni nagib - pogodba, ki jo sklene neupravičena oseba - notarski zapis - posojilna pogodba - sporazum o ustanovitvi hipoteke - neposredno izvršljiv notarski zapis - učinki vpisa in izbrisa prokure v sodni register
V tem primeru gre za tako imenovano negativno ugotovitveno tožbo, ko tožnica od toženca (ki je sklenil sporne pravne posle) zahteva ugotovitev neobstoja (ničnost aneksov in sporazuma) pravnega razmerja. Teorija zagovarja stališče, da je negativna ugotovitvena tožba dopustna tedaj, ko želi tožnik zaradi toženčevega zatrjevanja obstoja pravnega razmerja s tožbo doseči jasnost glede obstoja tega pravnega razmerja in svojih obveznosti ter glede svojih nameravanih premoženjskopravnih razpolaganj.
Glede pritožbenih navedb o ničnosti na podlagi 38.a člena ZGD-1 pritožbeno sodišče pritožniku odgovarja, da je sodišče prve stopnje povsem pravilno ugotovilo, da je toženec sklepal posle sam s sabo, enkrat v vlogi družbenika-posojilodajalca, drugič pa v vlogi zakonitega zastopnika družbe, kar je ob odsotnosti soglasja skupščine za takšne posle, povsem v nasprotju interesov družbe. Toženec je ravnal, kot je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, zaradi lastnih ekonomskih interesov in pritožbene presoje ne zdržijo njegove trditve, da je šlo za interese družbe.
ZDR-1 člen 137, 137/9. ZZDej člen 52c, 52c/3, 53, 53/3. OZ člen 378, 378/1.
nadomestilo plače - zdravstveni delavec - dežurstva - nadurno delo - neenakomerno razporejen delovni čas - zamudne obresti
Zmotno je stališče pritožbe, da tožniku ne pripada pravica do nadomestila plače vsaj za čas zagotavljanja neprekinjene nujne medicinske pomoči (NNPM), ker pri razporejanju v dežurstvo ne gre za neenakomerno razporejen delovni čas v okviru zagotavljanja rednega dela, ampak gre pri tej obliki dela dejansko za obliko nadurnega dela. Toženka neutemeljeno enači nadurno delo kot delo preko polnega delovnega časa z dežurstvom kot posebno organizacijsko obliko dela, pri katerem je treba v vsakem konkretnem primeru šele ugotoviti, ali dejansko pomeni tudi nadurno delo.
Sodišče prve stopnje je ravnalo napačno, ko je pri določitvi kazni za eno izmed kaznivih dejanj določilo nižjo zaporno kazen, kot je bila dogovorjena v sporazumu o priznanju krivde, posledično pa je izreklo tudi nižjo enotno zaporno kazen. S tem je kršilo določbo tretjega odstavka 450.č člena ZKP in tako zagrešilo bistveno kršitev določb kazenskega postopka iz drugega odstavka 371. člena ZKP.