• Najdi
  • <<
  • <
  • 45
  • od 50
  • >
  • >>
  • 881.
    VSL Sklep I Ip 3635/2017
    6.4.2018
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - USTAVNO PRAVO
    VSL00010320
    URS člen 35. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 8. ZIZ člen 71, 71/1, 71/1-5, 71/2, 71/3, 71/4, 71/5, 71/6. ZPP člen 355, 355/1.
    izvršba na nepremičnino - dom dolžnika - notarski zapis kot izvršilni naslov - tožba na ugotovitev ničnosti pogodbe - slabo zdravstveno stanje dolžnika - odlog izvršbe na predlog dolžnika - nenadomestljiva ali težko nadomestljiva škoda - pravno priznana škoda - realizacija izvršbe kot škoda - tehtanje pravic v koliziji - novejša sodna praksa - pravica do zasebnosti - novela ZIZ-L - zmotna uporaba materialnega prava - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
    Sodišče prve stopnje je zakonske pogoje za odlog izvršbe na predlog dolžnika v konkretnem primeru razlagalo preozko, ko je zatrjevano škodo na zdravju dolžnika zaradi grozeče izgube doma, v katerem prebiva, takoj ocenilo kot pravno nepriznano škodo. Če bi zakonodajalec menil, da se mora izvršba realizirati za vsako ceno, možnosti odloga izvršbe ne bi niti predvidel.

    Novela ZIZ-L z dopolnitvijo 71. člena ZIZ s četrtim do šestim odstavkom kaže na neustreznost večinskega tolmačenja dosedanje zakonodaje oziroma na nujno potrebo po spremembi njene razlage, kajti v nasprotnem primeru dolžnik praktično nikoli ne bi mogel doseči odloga izvršbe - niti tedaj, ko je vložil tožbo na ugotovitev ničnosti notarskega zapisa kot izvršilnega naslova in mu v izvršbi grozi prodaja doma.
  • 882.
    VSL Sklep II Kp 50057/2014
    5.4.2018
    KAZENSKO PROCESNO PRAVO - USTAVNO PRAVO
    VSL00010685
    ZKP člen 285c, 285c/1, 355, 355/2, 410, 410/1, 410/1-3, 413, 413/1, 450č, 450č/2, 450č/2-2.
    obnova kazenskega postopka - zahteva za obnovo kazenskega postopka - zavrženje zahteve za obnovo kazenskega postopka - nova dejstva in novi dokazi kot obnovitveni razlog - zakonitost dokazov - nezakonit dokaz - evidence DNK preiskav - hramba DNK podatkov - hramba DNK profila - odločba Ustavnega sodišča - sporazum o priznanju krivde
    Ker je iz spisovnega gradiva izhajalo, da biološka sled, najdena na kraju kaznivega dejanja, pripada obsojencu, katerega DNK profil je bil hranjen v DNK evidenci, da obsojeni predhodno ni bil kaznovan ter da tudi ni bil v drugem kazenskem postopku, so navedeni dokazi in dejstva, ob upoštevanju odločbe Ustavnega sodišča RS U-I-312/11-21, sodišču omogočali presojo zakonitosti oz. nezakonitosti hrambe DNK profila obsojenca tako, da to dejstvo za sodišče ni novo.
  • 883.
    VSL Sodba II Cp 2499/2017
    4.4.2018
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŠTVA - OBRT - USTAVNO PRAVO
    VSL00010772
    URS člen 2, 42, 42/2. ObrZ člen 33, 37, 38, 38/4. ZDru-1 člen 14.
    Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije - pravna oseba javnega prava - članstvo v zbornici - izključitev iz članstva - izključitev člana - izključitev člana iz društva - sklep o izključitvi - neobrazloženost sklepa - statut - analogija - opustitev dolžnega ravnanja - pravica do združevanja - varstvo pravic strank v postopku - procesna jamstva - pravica do izjave - pravica do ugovora - disciplinski postopek - pošten postopek
    V postopku odločanja o izključitvi iz članstva morajo biti zagotovljena minimalna procesna jamstva, ki so sestavni del vsakega pravno urejenega postopka. Táko je utrjeno stališče sodne prakse glede disciplinskih postopkov, ki tečejo znotraj društev. Še toliko bolj navedeno velja za toženko kot združenje, katerega namen je prav tako kot pri društvih uresničevanje skupnih interesov, poleg tega pa mu zakon daje položaj pravne osebe javnega prava in mu podeljuje izvrševanje javnih pooblastil.

    Temeljna sestavina poštenega postopka je možnost prizadete (obdolžene) osebe, da se izreče o očitanih ravnanjih, katerih posledica bi bil lahko izrek disciplinske sankcije. Da bi se bil tožnik lahko branil zoper očitke, ki naj bi jih bil upravičeni predlagatelj naslovil zoper njega, bi moral biti z njimi predhodno seznanjen.

    Pred odločitvijo UO OPZS se tožnik o očitkih sploh ni imel možnosti izreči; pred odločitvijo skupščine OPZS je ugovor sicer vložil, vendar člani skupščine z njim niso bili seznanjeni; iz razlogov sklepa ni razvidno, da bi skupščina vsebinsko obravnavala tožnikove ustno predstavljene ugovorne navedbe. Vsebina sklepa skupščine je enaka sklepu UO, tožnikove navedbe iz ugovora pa so zavrnjene kot nepomembne. Iz obrazložitve torej ni razvidna kakršnakoli opredelitev do tožnikovih navedb, s katerimi je nasprotoval izključitvi.

    .
  • 884.
    VSL Sklep I Cp 95/2018
    28.3.2018
    BANČNO JAVNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - SODNE TAKSE - USTAVNO PRAVO
    VSL00009934
    ZBan-1 člen 350a, 350a/1. ZUstS člen 40. ZPP člen 207, 207/2, 339, 339/1. ZRPPB člen 265.
    ugotovitvena odločba Ustavnega sodišča - protiustavnost zakonske določbe - odprava protiustavnosti - prekinitev pravdnega postopka - način izvršitve odločitve - začasna ureditev stanja - odločba, izdana med prekinitvijo postopka - imetnik kvalificiranih pravic - relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - predlog za oprostitev plačila sodne takse - obveznost plačila sodne takse
    Četrta točka odločbe Ustavnega sodišča U-I-295/13 z dne 19. 10. 2016 na podlagi 40. člena ZUstS predstavlja zakonsko podlago, na podlagi katere se postopki po prvem odstavku 350.a člena ZBan-1 prekinejo do sprejema ureditve, ki bo imetnikom izbrisanih in konvertiranih kvalificiranih pravic zagotovila učinkovito sodno varstvo.
  • 885.
    VSL Sodba II Kp 50685/2012
    22.3.2018
    KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO - USTAVNO PRAVO - VARSTVO OSEBNIH PODATKOV
    VSL00009846
    URS člen 37, 37/1. KZ-1 člen 73, 73/1, 176, 176/3, 176/5. ZKP člen 149b, 149b/3, 216, 216/1, 219, 219a, 219a/2, 219a/11, 220, 220/1, 223a, 223a/2, 223a/4, 224, 371, 371/1, 371/1-8, 371/2. ZVOP-1 člen 6, 6-1.
    kazniva dejanja zoper spolno nedotakljivost - posest pornografskega gradiva - zakonitost dokazov - osebni podatki - IP-naslov - ustavna pravica do komunikacijske zasebnosti - hišna preiskava - odredba za hišno preiskavo - večstanovanjska hiša - preiskava elektronske naprave - pravice obrambe - podaljšanje roka - direktni naklep - odločba o kazenski sankciji
    S tem, ko je obtoženec z javno dostopne spletne strani prenašal sporne datoteke z uporabo statičnega, tj. neprikritega IP naslova, ni mogoče govoriti o upravičenem pričakovanju zasebnosti, posledična ugotovitev identifikacijskega podatka računalnika pa ne predstavlja posega v (ustavno) varovano pravico do komunikacijske zasebnosti, saj policiji tuje države že pojmovno ni bilo treba uporabljati posebnih programov ali sredstev, kot morda v primeru dinamičnega IP naslova.

    Hišna preiskava je zakonita, kolikor je pri njej navzoča oseba, za katero se je vedelo, da je lastnik in posledično tudi uporabnik prostorov, ki naj se preiščejo (na to osebo pa se je glasila tudi odredba za hišno preiskavo), tj. kljub temu, če bi se kasneje ugotovilo, da je bil uporabnik določenih preiskanih prostorov le obtoženec, kar pa ne preiskovalni sodnici niti policistom ob preiskavi ni bilo znano.

    Preiskavo elektronskih naprav, zaseženih pri hišni preiskavi, je mogoče zakonito odrediti že v sami odredbi za hišno preiskavo. Ob obstoju tosmerne odredbe ni potrebno soglasje uporabnika. Dejstvo, da uporabnik računalnika ni obveščen o pravici, da je navzoč pri zavarovanju podatkov, predstavlja relativno postopkovno kršitev, pri kateri je potrebno presoditi, ali je opustitev policistov vplivala na pravilnost oziroma zakonitost sodbe ali na izvrševanje pravice obtoženega do obrambe. Podaljšanje roka za izvršitev sodne odredbe glede preiskave zavarovanih podatkov po izteku prvotnega roka ni nepravilnost takšne narave, ki bi imela za posledico nezakonitost sledečih preiskav. Vrednotenje oziroma pregled že izločenih datotek, striktno gledano, ne pomeni več računalniškega preiskovanja.

    Obtoženemu ni mogoče očitati, da je kritičnega dne na trdih diskih računalnikov hranil datoteke, ki jih je bil pred tem že izbrisal, hkrati pa obstoj podvojenih datotek v ničemer ne povečuje kriminalne količine njegovega ravnanja, zato je tovrstne očitke potrebno izpustiti iz krivdoreka sodbe.

    Odvzem trdih diskov s spornimi datotekami je obvezen ter zakonit, subsidiarna oblika varnostnega ukrepa (ustrezno onemogočenje uporabe seksualnega gradiva) pa pride v poštev takrat, ko predmeta iz objektivnih razlogov ni mogoče odvzeti, za kar pa v konkretnem primeru ne gre.
  • 886.
    VSL Sklep II Cp 2762/2017
    21.3.2018
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - SODSTVO - USTAVNO PRAVO
    VSL00010199
    URS člen 22, 69. ZUreP-1 člen 64, 64/1, 105. ZS člen 3.
    razlastitev - gozdno zemljišče - odškodnina zaradi razlastitve - gradnja ceste - namembnost zemljišča - sprememba namembnosti zemljišča - stavbno zemljišče - ugotovitev namembnosti zemljišča - višina odškodnine - določitev višine odškodnine - izvedensko mnenje - metodologija izračuna vrednosti nepremičnine - lokacijski načrt - sprememba prostorskega načrta - kršitev ustavnih pravic - pravna praznina
    Pri določitvi odškodnine za razlaščeno nepremičnino je odločilen namen, za katerega se je zemljišče uporabljalo do sprejetja akta, s katerim je bil zaradi predvidene gradnje infrastrukture spremenjen status zemljišča.
  • 887.
    VSL Sodba I Cp 2223/2017
    21.3.2018
    DRUŠTVA - USTAVNO PRAVO
    VSL00009764
    URS člen 23, 125. ZDru-1 člen 13, 13/5, 14.
    pravica do sodnega varstva - izpodbojna tožba - društvo - odločba disciplinske komisije - izpodbijanje odločbe disciplinskega organa društva - pogoj dokončnosti - izkoriščenost pravnih sredstev - predsednik društva - izključitev člana iz društva - aktivna legitimacija - jezikovna razlaga zakona - namenska razlaga zakona

    Disciplinski postopek je po svoji naravi kaznovalni postopek, ki ga je treba voditi po v naprej določenih pravilih. Vsak, proti komur je disciplinski postopek sprožen, ima zato pravico uveljavljati sodno varstvo pred sodiščem, pod pogojem, da je predhodno izkoristil pravna sredstva znotraj društva. V obravnavanem primeru povedano velja še toliko bolj, ker tožnik disciplinskega postopka ne izpodbija vsebinsko, ampak zatrjuje nepravilnosti pri vodenja tega. Tožniku zato pravice do sodnega varstva ni mogoče odvzeti.

  • 888.
    VSC Sklep II Kp 14918/2017
    20.3.2018
    KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO - USTAVNO PRAVO
    VSC00010993
    KZ-1 člen 6, 6/1. URS člen 134, 134/1. ZKP člen 271, 271/1, 277, 277/1-3.
    imuniteta sodnika - izključitev kazenske odgovornosti
    Po določbi prvega odstavka 6. člena KZ-1 se kazenski zakon ne uporabi za dejanja oseb, katerih kazenska odgovornost je izključena zaradi imunitete po določbah ustave ali pravilih mednarodnega prava. Imuniteto sodnikov kot eno izmed prvin neodvisnosti sodnikov, ki izhajajo iz 125. člena Ustave RS, zagotavljajo določbe 134. člena Ustave RS. Prvi odstavek tega ustavnega določila zajema materialno imuniteto oziroma indemniteto sodnikov in vsebuje prepoved, da nikogar, ki sodeluje pri sojenju, ni mogoče klicati na odgovornost za mnenje, ki ga je dal pri odločanju v sodišču.

    Prav za takšno odločanje z izražanjem mnenja in glasovanjem pa je šlo v obravnavani kazenski zadevi, ko je senat višjega sodišča v sestavi obdolženih višjih sodnikov odločal o tem, ali je pritožba oškodovanca kot tožilca zoper sklep Okrajnega sodišča v Postojni z dne 10. 11. 2015, opr. št. I K 20254/2015, utemeljena ali ne, pri čemer je seveda moralo presoditi, ali je bil oškodovanec kot tožilec pri nadaljevanju kazenskega pregona prekludiran.
  • 889.
    VSL Sodba I Cpg 1360/2016
    15.3.2018
    OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - USTAVNO PRAVO - ZDRAVSTVENO VARSTVO
    VSL00010452
    URS člen 155. ZZVZZ člen 45, 63. OZ člen 190.
    izvajanje zdravstvenih storitev - plačilo zdravstvenih storitev - odškodninska odgovornost - neobstoj protipravnega ravnanja - neupravičena obogatitev - prepoved povratne veljave pravnih aktov
    Opombe pod 24. členom aneksa št. 3, in ki posega v sklenjene pogodbe med pravdnima strankama, ni mogoče šteti za zavezujočo, saj pomeni kršitev 155. člena Ustave RS. Po tem določilu niti zakoni niti drugi splošni akti ne morejo imeti učinka za nazaj, če ne gre za izredne razmere. Te pa v predmetni zadevi niso podane.

    Ker so se sredstva, potrebna za opravljanje storitev tožeče stranke stekala na račun tožene stranke, sklep Vlade RS ne pomeni, da tožena stranka s storitvami izvajalcev (konkretno tožeče stranke) ni neupravičeno obogatena zgolj zato, ker ji sporazum socialnih partnerjev, temelječ na tem sklepu, preprečuje plačilo opravljenega dela. Avtoritarni posegi države na presojo določil o neupravičeni obogatitvi nimajo vpliva.
  • 890.
    VSL Sodba II Cp 2713/2017
    14.3.2018
    CESTE IN CESTNI PROMET - GRADBENIŠTVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - USTAVNO PRAVO
    VSL00009770
    URS člen 26. OZ člen 10, 131, 131/1. ZCes-1 člen 3, 3/1, 3/2, 39, 39/1, 126. ZGO-1 člen 54, 54/4, 56, 56/1, 66, 66/1. ZUreP-1 člen 80, 80/3.
    odškodninska odgovornost občine - protipravno ravnanje - opustitev dolžnega ravnanja - dolžna skrbnost občine - profesionalna skrbnost - vzročna zveza - pravno relevantna vzročna zveza - naravna vzročnost - kategorizacija cest - kategorizacija občinskih cest - javna cesta na zasebnem zemljišču - pravica dostopa do nepremičnine
    Preden kdo komu dolguje kakšno (četudi "profesionalno") skrbnost, mora med njima obstajati obligacijsko razmerje. Za to zadevo zato ni pravno odločilna toženkina skrbnost sama po sebi in nasploh, ampak je bistveno, ali je toženka ravno tožnici dolgovala skrbnost določene vsebine.

    Tožnica kot investitorka je z odločitvijo za nakup in gradnjo hiše sama prevzela tveganje, da si bo morala urediti pravico do dostopa, ker je le-ta potekal preko nepremičnine v zasebni lasti, če občina pred tem zemljišč ne bo odkupila (ne glede na predhodno kategorizacijo).
  • 891.
    VSL Sklep I Cp 2406/2017
    14.3.2018
    NEPRAVDNO PRAVO - USTAVNO PRAVO
    VSL00009821
    URS člen 32, 32/1. ZNP člen 44, 47.
    odvzem poslovne sposobnosti - delni odvzem poslovne sposobnosti - razlogi za odvzem poslovne sposobnosti - pravica do svobodne izbire prebivališča
    Ni stvar sodne odločitve v okviru delnega odvzema poslovne sposobnosti določitev bivališča nasprotni udeleženki (konkretnega socialnovarstvenega zavoda).
  • 892.
    VSL Sodba I Cpg 1025/2016
    7.3.2018
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - JAVNA NAROČILA - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - USTAVNO PRAVO
    VSL00009949
    URS člen 26. ZPP člen 2, 182, 182/3, 339, 339/2, 339/2-8. ZJN-2 člen 44. ZRPJN člen 4, 4/1, 23, 23/5.
    odškodninska odgovornost države - odgovornost države za ravnanje njenih organov - pravica do povrnitve škode - protipravnost ravnanja Državne revizijske komisije - odločanje v upravnem postopku - zmotna uporaba materialnega prava - zmotna ugotovitev dejanskega stanja - kvalificirana stopnja napačnosti - postopek javnega naročila - potek postopka - reševanje predhodnih vprašanj - smiselna uporaba ZPP - revizija postopka javnega naročanja - verjetnost obstoja terjatve - navidezna kumulacija tožbenih zahtevkov
    Pri presoji, ali je bilo ravnanje državnega organa protipravno, je treba izhajati iz narave njegovega dela. Tako je (tudi) odločanje upravnih organov v upravnih zadevah z vidika miselnega procesa podobno ali celo enako miselnemu procesu sodnika. In zato vsaka zmotna ugotovitev dejanskega stanja ali drugačna razlaga pravnega predpisa (tudi v teh primerih), tako po stališču sodne prakse, kot pravne teorije, še ne pomeni protipravnega ravnanja.

    Tudi ustaljena sodna praksa s protipravnostjo ravnanja državnega organa razume le kvalificirano stopnjo napačnosti, ki se kaže zlasti kot: nerazumno odstopanje od jasnih določb materialnega prava in uveljavljene sodne prakse; neuporabo povsem jasne določbe zakona ali namerno razlago predpisa v nasprotju z ustaljeno sodno prakso zaradi pristranskosti; grobo kršenje postopka; opustitev ugotavljanja lastništva stanovanja, ki je v izvršbi predmet izvršbe; napake, ki so povsem zunaj okvira pravno še dopustnega dejanja (v smislu arbitrarnosti oziroma izdaje odločbe zunaj kakršnegakoli z zakonom predvidenega postopka); vrsto hudih postopkovnih napak v postopku, za katerega je že po naravi stvari značilna velika občutljivost (npr. postopek pridržanja v psihiatrični organizaciji).

    Pritožnica meni, da bi moralo prvostopenjsko sodišče presoditi, ali je bil njen zahtevek za revizijo postopka javnega naročanja utemeljeno zavrnjen ali ne. Preizkus protipravnosti pa ne more pomeniti izčrpne in podrobne analize izvedbe postopka javnega naročanja, primerjave dokazov in njihove ocene, kot to želi pritožnica. Če bi sledili njeni logiki, bi to povzročilo, da bi sodišče na enak način kot DRSC in DKOM presojalo pravilnost izbire v postopku konkretnega javnega naročila. Slednje v tem odškodninskem sporu, kjer se ugotavlja obstoj protipravnosti in ne pravilnost ravnanja državnih organov, ni njegova naloga.

    O odločanju v nasprotju z izrecno zakonsko določbo bi bilo mogoče govoriti, če bi zakon izrecno in jasno urejal način uporabe določb o reševanju predhodnih vprašanj v postopkih javnega naročanja. ZRPJN pa prav nasprotno napotuje (ne na neposredno, ampak) na smiselno uporabo določb ZPP, kar pomeni uporabo določb v obsegu in na način, ki ustreza naravi pravnega razmerja, ki naj se z uporabo teh določb uredi. In prav to sta v postopku izbire najugodnejšega ponudnika storili DRSC in DKOM, ko sta se glede ugotavljanja obstoja spornih obveznosti izbranega ponudnika v svojih odločbah postavili na stališče, ki predstavlja eno od možnih razlag zakona, da v reviziji postopka javnega naročanja, ki temelji tudi na načelu hitrosti postopka, zadošča ugotavljanje verjetnosti obstoja sporne terjatve in da DKOM utemeljenosti sicer sporne terjatve ne more presojati namesto sodišča.
  • 893.
    VSK Sklep II Cp 131/2018
    1.3.2018
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - ODVETNIŠTVO - USTAVNO PRAVO
    VSK00011135
    ZDZdr člen 30, 31, 31/1, 33, 33/1, 40, 46, 47, 47/2. URS člen 19, 19/3, 35, 51, 51/3. ZPP člen 95, 339, 339/2-8. ZOdv člen 16, 16/1. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 5.
    prisilna hospitalizacija - sprejem na zdravljenje brez privolitve - odvetniški pripravnik - narok - obvezno zastopanje po odvetniku - pravica do učinkovitega sodnega varstva - pravica do izjave - omejitev osebne svobode - poseg v ustavne pravice posameznika
    Na naroku v postopku sprejema na zdravljenje brez privolitve je predpisano obvezno zastopanje po odvetniku.
  • 894.
    VSL Sodba I Cp 2590/2017
    1.3.2018
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - MEDIJSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - USTAVNO PRAVO
    VSL00009077
    OZ člen 131, 179. URS člen 35, 39. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 10, 10/1, 10/2. ZPP člen 155.
    varstvo osebnostnih pravic - razžalitev časti in dobrega imena - varstvo časti in ugleda - povrnitev nepremoženjske škode - odškodnina za duševne bolečine zaradi posega v čast in dobro ime - odškodninska odgovornost - protipravnost - kolizija ustavnih pravic - svoboda izražanja - svoboda govora - objektivno žaljiva izjava - trditve o dejstvih - kontekst podanih izjav - javni interes - javna oseba - poklicna materialna imuniteta poslancev Državnega zbora RS - politični govor - omejitve političnega govora - parlamentarna razprava - omejitev parlamentarne razprave - svoboda parlamentarne razprave - potni stroški odvetnika
    Po stališču ESČP je svoboda parlamentarne razprave še prav posebej varovana (elevated level of protection), saj gre za enega od temeljev demokratične družbe oziroma učinkovite demokracije. Pri tem opozarja na pomen poslanske imunitete, ki se sicer v Sloveniji nanaša le na kazensko odgovornost, vendar je po stališču ESČP primerno, da je parlamentarni govor omejen pravzaprav le tedaj, ko je ta omejitev namenjena varstvu parlamentarne debate same, da lahko ta poteka v miru in nemoteno, in sicer zlasti z notranjimi disciplinskimi ukrepi parlamenta samega. ESČP razlaga, da imajo države zelo zožen obseg reguliranja vsebine parlamentarne razprave, npr. zaradi preprečevanja neposrednega ali posrednega pozivanja k nasilju, pri čemer izrecno poudarja pravice parlamentarne manjšine, potrebo po dialogu in strpnosti.
  • 895.
    VSL Sodba PRp 43/2018
    1.3.2018
    PREKRŠKI - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - USTAVNO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
    VSL00010600
    URS člen 31. ZP-1 člen 11a, 25, 25/2, 136, 136/1, 136/1-2, 156, 156-3. ZVoz-1 člen 56, 56/8.
    postopek o prekršku - prepoved ponovnega sojenja v isti stvari - ne bis in idem - kršitev materialnih določb zakona - vožnja brez veljavnega vozniškega dovoljenja - sankcije za prekršek - stranska sankcija odvzema predmetov

    Ker je postala sodba Okrajnega sodišča v Kamniku PR 254/2017-1506 z dne 30. 8. 2017 (delno) pravnomočna v odločitvah o odgovornosti, globi in stroških postopka in je prvostopenjsko sodišče z izpodbijano sodbo v tem delu (ponovno) odločilo o zadevi, o kateri je že bilo pravnomočno odločeno, je podana kršitev iz 3. točke 156. člena ZP-1.

    Višje sodišče preizkuša utemeljenost pritožbenih navedb glede na razloge sodbe, zato bi morala predlagateljica navesti substancirane pritožbene navedbe, da je mogoče obdolženki le z izrekom odvzema motornega vozila, last A. A., preprečiti posest motornega vozila in s tem ponavljanje prekrškov, kar je sicer namen izreka stranske sankcije odvzema motornega vozila.

  • 896.
    VSL Sklep I Cp 2482/2017
    28.2.2018
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - USTAVNO PRAVO
    VSL00008789
    URS člen 22, 29. ZPP člen 86, 86/3, 86/4, 91.
    nedovoljena revizija - obvezno zastopanje po odvetniku - stranka ali njen zakoniti zastopnik ima pravniški državni izpit
    Predpisano obvezno zastopanje v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi po odvetniku oziroma zahteva, da revizijo stranka lahko vloži sama le, če ima opravljen pravniški državni izpit, je dopustna z vidika ustavnih določb. Sistem brezplačne pravne pomoči po ZBPP namreč ustrezno ureja problematiko oseb, ki nimajo finančnih možnosti za samostojno zagotovitev odvetniškega zastopanja. V prid dopustnosti takšne ureditve se je že izreklo tudi Evropsko sodišče za človekove pravice, pa tudi Ustavno sodišče RS.
  • 897.
    VSL Sklep I Cp 412/2018
    28.2.2018
    KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO - USTAVNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
    VSL00008695
    ZOPNI člen 2, 5, 5/2, 18, 20, 21. URS člen 2, 33, 156.
    zasebna lastnina - premoženje nezakonitega izvora - začasno zavarovanje odvzema premoženja nezakonitega izvora - pogoji za začasno zavarovanje - uporaba določb ziz - pogoji za izdajo začasne odredbe - izpodbojna zakonska domneva - metodologija za oceno - prepoved odtujitve in obremenitve stvari - zaznamba spora - postopek za oceno ustavnosti zakona

    V postopku odvzema premoženja nezakonitega izvora, ki je v fazi začasnega zavarovanja, zadostuje z verjetnostjo izkazana ocena, da premoženje, s katerim naj bi toženec razpolagal v preiskovanem obdobju, izvira iz nezakonitega ravnanja.

  • 898.
    VSC Sklep II Cp 97/2018
    27.2.2018
    NEPRAVDNO PRAVO - USTAVNO PRAVO
    VSC00036705
    ZDZdr člen 74/1, 75, 77/2.. URS člen 19/1, 35, 51/3.
    podaljšanje zadržanja na varovanem oddelku - namestitev v varovani oddelek
    Nasprotni udeleženecogroža svoje življenje in hudo ogroža svoje zdravje, je nekritičen do svojega stanja, še zlasti do svoje odvisnosti, kljub jasnim nasprotnim dokazom o preteklem slabem funkcioniranju izven ustanove, nekritično meni, da bo tokrat vse drugače, da bo uspel funkcionirati, da bo opustil kriminal in droge, da bo zdravila jemal le toliko in takšna kot so mu predpisana, ta prepričanja pa niso realna, kot se je pokazalo tudi ob neuspešni nadzorovani obravnavi, kjer je že po nekaj tednih spet zapadel v stare vedenjske vzorce, vključno z opijanjem in zlorabo zdravi. Prepuščen samemu sebi bi zagotovo zopet nadaljeval s takšnim vedenjem, s čimer pa bi se dejansko vsaj posredno, pa tudi neposredno, ogrožal svoje življenje bi ogrožal zato, ker prejema dokaj visoke odmerke zdravil in je kombinacija z alkoholom lahko življenjsko nevarna, ima pa tudi nezdravljeno telesno bolezen (hepatitis C), da obstaja pa tudi realna možnost ponovne samomorilnosti, saj v domačem okolju nima podpore pri funkcioniranju, sam pa ni zmožen ustreznega funkcioniranja brez pomoči. Na podlagi vseh teh dejanskih ugotovitev in zaključkov je materialno pravno pravilen tudi nadaljnji zaključek sodišča prve stopnje, da nasprotni udeleženec potrebuje stalno oskrbo in varstvo, ki ju ni mogoče zagotoviti v domačem okolju. Edina možnost za nasprotnega udeleženca je bivanje v varovanem oddelku socialno varstvenega zavoda, saj neuspešnost v preteklosti poskušene nadzorovane obravnave zanesljivo kaže na to, da vzrokov in ogrožanja zdravja in hudega ogrožanja nasprotnega udeleženca ni mogoče odvrniti z drugimi oblikami pomoči (izven socialno varstvenega zavoda, v nadzorovani obravnavi).
  • 899.
    VSL Sodba I Cp 734/2017
    15.2.2018
    OSEBNOSTNE PRAVICE - PRAVO OMEJEVANJA KONKURENCE - USTAVNO PRAVO
    VSL00008870
    URS člen 37, 38. ZPOmK-1 člen 28, 29, 29/2, 29/2-2, 33, 33/1.
    kršitev osebnostnih pravic - poseg v komunikacijsko zasebnost - postopek pred Javno agencijo za varstvo konkurence - preiskava elektronske pošte - zasebna komunikacija - poslovna komunikacija - preiskava brez odredbe sodišča
    Tožnica ni dokazala, da bi toženka z zasegom treh elektronskih sporočil v okviru preiskave v podjetju P. d.o.o., ki je bila opravljena na podlagi 28. člena ZPOmK-1, posegla v njeno zasebnost in osebnostne pravice. Gre namreč za sporočila, ki so v celoti poslovne narave in se nanašajo zgolj na posle podjetja P. d.o.o. in ne za tožničino zasebno komunikacijo.
  • 900.
    VSL Sodba I Cp 2030/2017
    14.2.2018
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - MEDIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - OSEBNOSTNE PRAVICE - USTAVNO PRAVO
    VSL00008609
    OZ člen 179. URS člen 34, 35, 39.
    svoboda izražanja - okrnitev osebnostnih pravic - poseg v čast in dobro ime - kolizija ustavnih pravic - povrnitev nepremoženjske škode
    Gre za stil pisanja, ki sicer vnaša določeno stopnjo pretiravanja in dramatičnosti, a sam po sebi tudi po prepričanju pritožbenega sodišča objektivno ni žaljiv. Informacije o tem, da je tožničino finančno stanje dobro, so bile v tistem času še del zanimanja javnosti, saj je tožnica v letu 2010 iz svojega položaja odstopila ravno zaradi namigovanj, da si je kot visoka uradnica uspela pridobiti določene finančne ugodnosti, do katerih drugi državljani niso imeli dostopa.
  • <<
  • <
  • 45
  • od 50
  • >
  • >>