ZPP člen 108, 180, 181, 274, 285, 309, 339, 339/2, 339/2-14. URS člen 23, 26, 156.
nedopustna vsebina ugotovitvene tožbe - pravni interes za ugotovitveno tožbo - dajatvena tožba - predlog za poravnavo - pravdna sposobnost - popolnost tožbe - materialno procesno vodstvo - kršitev ustavnih pravic
Vprašanja obstoja protipravnosti ravnanja toženih strank, kršitve tožnikovih pravic, obstoja škode in solidarne odgovornosti, niso nič drugega kot vprašanja obstoja predpostavk odškodninske obveznosti države po 26. členu Ustave Republike Slovenije. Ugotovitve posameznih predpostavk pravnega razmerja pa z ugotovitveno tožbo ni mogoče zahtevati. Vložena tožba ima naravo ugotovitvene tožbe tudi v tistem delu 2. točke tožbenega predloga, s katerim tožnik zahteva ugotovitev, da sta toženi stranki dolžni nadomestiti izgubo. Pravnega interesa za takšno ugotovitveno tožbo pa ni, kadar lahko stranka isti cilj (nadomestitev izgube), doseže z dajatveno tožbo, tako kot v tem primeru, ko se ugotovitev obstoja dolžnosti plačila nadomestila pokriva z zahtevkom za njegovo plačilo.
Prvostopenjsko sodišče je pravilno zavrglo tudi tisti del tožbe, s katerim je tožnik zahteval pravico, da uveljavlja odškodninski zahtevek, ko postane pravdno sposoben. Procesno upravičenje kot takšno namreč sploh ne more biti predmet zahtevka.
Procesne predpostavke kot okoliščine, ki lahko preprečijo, da bi sodišče vsebinsko obravnavalo zadevo, sicer res pomenijo omejitev pravice do sodnega varstva, vendar je Ustavno sodišče Republike Slovenije večkrat pojasnilo, da zahteva po pravnem interesu in stališče, da pravni interes ni podan, v primeru, če stranka že ima kvalitetnejšo obliko pravnega varstva, nista v nasprotju z ustavnimi pravicami. Končno pravica do sodnega varstva po 23. členu Ustave Republike Slovenije ne pomeni, da ima kdorkoli pravico od sodišča zahtevati karkoli. Po tej določbi ima vsakdo le pravico, da bo sodišče odločalo o njegovih pravicah in dolžnostih.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - MEDIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - OSEBNOSTNE PRAVICE - USTAVNO PRAVO
VSL00005211
OZ člen 178, 179. ZPP člen 154, 154/2, 212, 339, 339/2, 339/2-12. URS člen 34, 35, 39. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 8.
svoboda izražanja - objava fotografije - okrnitev osebnostnih pravic - poseg v čast in dobro ime - kolizija ustavnih pravic - povrnitev nepremoženjske škode - pravica do odškodnine - okoliščine konkretnega primera - namen odškodnine - subjektivni in objektivni kriterij
Protipravnost ravnanja toženke se kaže tako v posegu v tožnikovo čast in dobro ime, kot tudi v posegu v tožnikovo pravico do družinskega življenja. Pri presoji sorazmernosti sankcije pritožbeno sodišče sledi sodišču prve stopnje, da določitev odškodnine poleg drugih sankcij (objava sodbe in opravičila) v konkretnem primeru ne pomeni pretirane sankcije za toženko. Pritožbeno sodišče v tem delu poudarja, da nikakor ne želi, da bi se novinarji zaradi strahu pred kaznijo izogibali kritičnemu komentiranju družbenega dogajanja. Vendar pa toženka v konkretnem primeru ne ponudi zadostnih trditev in dokazov (212. člen ZPP), ki bi ob upoštevanju tako imenovanega zastraševalnega učinka (angl. chilling effect) lahko vodili k drugačni odločitvi.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSL00004615
ZNPPol člen 128, 128/1, 128/1-2. URS člen 38.
izločitev dokazov - pravica do varstva osebnih podatkov - analiza DNK - evidence DNK preiskav - hramba DNK podatkov - izbris iz evidence dnk
Pri presoji zakonitosti uporabe obtoženčevega DNK materiala je ključno vprašanje, ali in kdaj je bila ustavljena policijska preiskava glede kaznivega dejanja, v zvezi s katerim je policija obtožencu kot tedaj osumljencu vzela bris ustne sluznice.
izločitev dokazov - nedovoljeni dokazi - davčni inšpekcijski postopek - privilegij zoper samoobtožbo - zapisnik o inšpekcijskem postopku
Napačno je stališče obrambe, da obdolženca v davčnem postopku vselej začne varovati privilegij zoper samoobtožbo. Ta privilegij v skladu z ustavnosodno prakso začne obdolženca varovati šele v trenutku, ko nastopi osredotočenost suma storitve kaznivega dejanja. V predmetnem postopku pa je ta nastopila šele po tistem, ko je obdolženec že podal svojo izjavo oziroma pojasnilo davčni inšpektorici.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSL00004290
URS člen 28, 28/1. KZ-1 člen 135, 286, 286/1. ZKP člen 147, 147/1, 148, 148/3, 358, 358-1, 372, 372-1, 394, 394/1.
kazniva dejanja zoper pravosodje - oviranje pravosodnih in drugih državnih organov - opis kaznivega dejanja - zakonski znaki kaznivega dejanja - kršitev kazenskega zakona - načelo zakonitosti - pravni standard - razlaga kazenskega zakona - prekoračitev obtožbe - kazenska ovadba - uradni zaznamki o zbranih obvestilih - načelo neposrednosti - sprememba sodbe - grožnja - ustrahovanje - resnost grožnje - dejanje po zakonu ni kaznivo
Grožnje, ki jih domnevni storilec izreče priči z namenom, da bi vplival na njeno pričanje v sodnem postopku, morajo biti objektivno resne, tj. takšne narave in intenzivnosti, da so pri naslovniku objektivno zmožne povzročiti občutek ogroženosti (strahu) za življenjsko, telesno ali duševno celovitost oziroma tovrstno integriteto bližnje osebe. Če objektivna resnost vsebine groženj ni substancirana oziroma konkretizirana v opisu dejanja, dejanje ni kaznivo že po samem zakonu.
Sodba se ne sme opirati na vsebino kazenske ovadbe in izjav, ki jih občani posredujejo organom odkrivanja in pregona tekom predkazenskega postopka, kolikor te vsebine ne potrjujejo dokazi, ki so bili neposredno izvedeni pred sodiščem. Navedenega pravila ni dopustno zaobiti z zaslišanjem državne tožilke, ki je sprejela kazensko ovadbo.
ZKP člen 288, 307, 307/1, 307/2, 307/3, 371, 371/2, 387, 442, 442/1. URS člen 29, 29-2.
sojenje v nenavzočnosti - kršitev pravice do obrambe - pravica do zaslišanja obremenilne priče - zaslišanje soobdolženca - privilegij pridruženja (beneficium cohaesionis) - bistvena kršitev določb kazenskega postopka - razveljavitev sodbe
Navzočnost obdolženca na glavni obravnavi je praviloma nujna, saj ima obdolženec pravico izjaviti se o obtožnem aktu in o dokazih, ki ga bremenijo. Obdolženec pa tudi mora imeti v postopku vsaj enkrat možnost, da se sooči oziroma zaslišuje zanj obremenilne priče oz. soobdolžence. Nasprotno postopanje samo po sebi sicer še ne pomeni kršitve pravice do obrambe, razen če se obsodilna sodba izključno ali odločilno opira na izjave obremenilnih prič oziroma soobdolžencev, s katerimi se obdolženec nikoli v postopku ni imel možnost soočiti oziroma jih zasliševati.
OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSL00004404
URS člen 125. OZ člen 198, 346, 347, 347/1. SPZ člen 19, 19/1, 37, 37/1, 96. ZPP člen 154, 154/2, 158, 158/1, 254, 254/3, 286, 286/4, 339, 339/2, 339/2-14.
kategorizacija občinskih cest - dejanska razlastitev - nastanek javnega dobra - cesta - neupravičena pridobitev - neupravičena uporaba tuje stvari - splošni petletni zastaralni rok - uporabnina - višina uporabnine - prekluzija dokazov - dokaz z novim izvedencem
S toženkino neustavno kategorizacijo sporne javne poti, na podlagi katere je postala pot po tožnikovi nepremičnini javno dobro, je prišlo do t. i. dejanske razlastitve tožnika. Da lahko razlastitveni zavezanec v takem primeru uveljavlja nadomestilo koristi po 198. členu OZ, je že uveljavljeno stališče v sodni praksi.
ustavna pravica do pravnega sredstva - domneva umika pritožbe - neplačilo sodne takse za pritožbo - rok za plačilo sodne takse - prekluziven rok
Rok za plačilo sodne takse je prekluziven in po poteku tega roka ni mogoče upoštevati pravnega sredstva. V nasprotnem primeru bi se po naravi stvari izkrivila cilja, to sta ekonomičnost in procesna disciplina.
ODŠKODNINSKO PRAVO - UPRAVNI POSTOPEK - USTAVNO PRAVO
VSL00003482
URS člen 26. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14, 339/2-15. ZGO-1 člen 56, 62, 62/1, 62/2, 66, 66/, 66/1-6, 74b. ZUP člen 43.
odškodninska odgovornost države za delovanje njenih organov - protipravno ravnanje državnega organa - odpravljiva napaka - (ne)zavestno nezakonito ravnanje - protispisnost - izdaja gradbenega dovoljenja - obnova upravnega postopka - obnova upravnega postopka stranski udeleženec - predhoden preizkus formalnih pogojev za obnovo postopka
Pravilnost odločitve v tej zadevi ni odvisna od dejstva, da sta bili obe odločbi MOP pravnomočno odpravljeni, saj vsako upravno odločanje, ki povzroči škodo, še ni samo po sebi protipravno. Protipravnost nastopi, ko nosilec oblasti prekorači svoj okvir zakonitega delovanja v taki meri, da tega ni mogoče opravičiti oziroma utemeljiti z značilnostmi samega upravnega ali pravnega sistema. Tožeča stranka ni dokazala, da je šlo v tem upravnem postopku pri odločanju za zavestno (naklepno) protipravno ravnanje upravnega organa.
Upravno sodišče v nobenem delu ugotovljenega odločilnega dejanskega, materialnopravnega ali procesnega stanja ni ugotovilo kvalificiranih oblik napačnosti odločb MOP. Zaradi bistvene kršitve določb postopka je odločbi MOP razveljavilo zato, ker S. Z. nista bili vročeni pritožbi tožeče stranke zoper sklepa MOP z dne 8. in 9. 8. 2011. Napake v postopku, ki so odpravljive s pravnimi sredstvi, same zase ne morejo več pomeniti protipravnega ravnanja.
Za vstop stranskega udeleženca v redni postopek izdaje gradbenega dovoljenja mora vsaka oseba z gotovostjo izkazati pravni interes. Zaradi odločbe US, s katero so bili razveljavljeni prvi in drugi odstavek 62. člena ter 74.b člen ZGO-1, pa je upravni organ zavezoval tudi drugi del izreka te ustavne odločbe, in sicer, da osebe, ki so izpolnjevale po tem izreku določene pogoje, lahko vložijo predlog za obnovo postopka. Za predhoden preizkus formalnih pogojev pa je pri obnovi postopka treba zgolj verjetno izkazati okoliščine, na katere se opira predlog in okoliščine, da je bil ta podan v zakonskem roku.
Tožeča stranka uveljavlja še, da so v izpodbijani sodbi zaključki glede obstoja protipravnosti protispisni. Pri tem ne napada napačnega povzemanja vsebine odločbe upravnega sodišča, temveč interpretacijo sodišča prve stopnje o njuni vsebini, ker da je sklep o tem, da ni kvalificiranih oblik protipravnosti, v nasprotju z odločbami upravnega sodišča. Tožeča stranka torej uveljavlja napačno ugotovljeno dejansko stanje, višje sodišče pa ugotavlja, da te pritožbene trditve niso relevantne, saj se dejstvo kvalificiranih oblik napačnosti odločb MOP ugotavlja v tem odškodninskem postopku.
URS člen 19, 19/1, 35, 51. ZDZdr člen 39, 39/1, 51, 53, 68.
postopek zaradi sprejema na zdravljenje v oddelek pod posebnim nadzorom brez privolitve - pogoji za sprejem na zdravljenje brez privolitve - poseg v človekove pravice - stroški postopka sprejema osebe na zdravljenje brez privolitve v nujnih primerih
Sodišče prve stopnje je ugotovilo zvezo med duševno motnjo zadržane osebe in njeno realno možnostjo ogrožanja drugih, kot tudi, da vzrokov in ogrožanja ni mogoče odvrniti z drugimi oblikami pomoči, saj zadržana oseba do svojega stanja ni kritična. Pravilno je tudi ocenilo zdravljenje v psihiatrični bolnici v oddelku pod posebnim varstvom, kot trenutno edino primerno obliko zdravljenja in omejilo trajanje zdravljenja za čas enega meseca.
ODŠKODNINSKO PRAVO - POKOJNINSKO ZAVAROVANJE - USTAVNO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
VSK00004226
ZOZP člen 18.. URS člen 155.. ZPIZ-2 člen 190.a, 193, 193/2.. ZPIZ-2B člen 14, 15.
škoda za izplačane invalidnine in invalidske pokojnine - retroaktivna uporaba zakona - načelo prepovedi retroaktivne uporabe zakona - načelo varstva zaupanja v pravo - zavarovanje avtomobilske odgovornosti - škoda, povzročena s prometno nesrečo - prispevki za zdravstveno, invalidsko in pokojninsko zavarovanje - regres - tožbeni zahtevek ZPIZ - odškodninski zahtevki zavodov za zdravstveno, pokojninsko in invalidsko zavarovanje za stroške zdravljenja in druge nujne stroške - terjatev ZPIZ do zavarovalnice
Tožeča stranka ni bila direktni oškodovanec v škodnem dogodku, kar pomeni, da je do povrnitve škode upravičena le, če je tako določeno s predpisi.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSL00005235
URS člen 19. ZPŠOIRSP člen 10, 10/1, 11, 11/1, 12. OZ člen 179. ZOR člen 200. ZPP člen 154, 154/1, 154/2, 339, 339/2, 339/2-14. ZBPP člen 46, 46/1, 46/2, 46/3. ZDPra člen 16.
izbris iz registra stalnega prebivalstva - odgovornost države - kršitev pravic osebnosti - povrnitev nepremoženjske in premoženjske škode - višina odškodnine - pravična denarna odškodnina - enotna odškodnina - izgubljeni dohodek - izguba zaposlitve - vzročna zveza - stroški postopka
Stališče izpodbijane sodbe, da je v okoliščinah konkretnega primera možno razmejevanje in ločeno ocenjevanje posameznih oblik nepremoženjske škode, je materialnopravno zmotno. Vrhovno sodišče je že zavzelo stališče, da je protiustaven izbris povzročil izbrisanim hude težave, zaradi katerih so praviloma dalj časa trpeli, in da obravnavani primeri utemeljujejo enotno odmero odškodnine
ZKP člen 153, 153/4, 154, 154/2. URS člen 38, 38/1.
odločba Ustavnega sodišča - prikriti preiskovalni ukrepi - uničenje gradiva, pridobljenega s prikritimi preiskovalnimi ukrepi - rok za začetek kazenskega pregona - pravica do varstva osebnih podatkov - prekluzivni rok - instrukcijski rok
Določbe četrtega odstavka 153. člena ZKP in drugega odstavka 154. člena ZKP so jasne. Kolikor državni tožilec v roku dveh let po koncu izvajanja prikritih preiskovalnih ukrepov ne začne kazenskega pregona (vložitev zahteve za preiskavo, neposredne obtožnice ali obtožnega predloga), preiskovalni sodnik gradivo uniči.
ZIZ člen 58, 58/2. URS člen 22. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8. ZFPPIPP člen 240.
pravica do enakega varstva pravic - pravica do izjavljanja v postopku - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - postopek pri ugovoru zoper sklep o izvršbi - vročanje odgovora na ugovor nasprotni stranki - kontradiktornost izvršilnega postopka - začasna odredba proti stečajnemu dolžniku
Upnik je v odgovoru na ugovor zoper sklep o začasni odredbi navedel pravno relevantna dejstva glede obstoja oz. neobstoja upnikove terjatve, kot tudi glede obstoja subjektivne nevarnosti ter za svoje navedbe predložil tudi dokazila.
Upnikovega odgovora na ugovor zoper začasno odredbo sodišče prve stopnje ni vročilo dolžniku, kljub temu pa je na navedbe v upnikovem odgovoru na ugovor in predložene dokaze oprlo svojo odločitev, s katero je dolžnikov ugovor zoper izdano začasno odredbo zavrnilo. Dolžniku je bila tako odvzeta možnost, da se izjavi o navedenih dejstvih in predlaganih dokazih.
sprejem v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda brez privolitve - ustreznost zavoda - obstoj verificiranega varovanega oddelka socialnega varstvenega zavoda - prostorske in kadrovske možnosti socialnega varstvenega zavoda - načelo enakosti
To, da v zavodu ni prostega mesta, ne more utemeljevati zaključka, da oseba ne izpolnjuje drugih pogojev za sprejem v socialno varstveni zavod, ki jih določajo predpisi s področja socialnega varstva. Prostor v zavodu namreč že pojmovno ne more biti pogoj, ki bi ga lahko (ne) izpolnjeval uporabnik.
NEPRAVDNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - USTAVNO PRAVO - ZDRAVSTVENA DEJAVNOST
VSL00048340
ZNP člen 70, 71. ZZDej člen 49. ZZdrS člen 5, 20. URS člen 35, 51, 51/3. OZ člen 179. ZDoh-2 člen 27. ZOR člen 277. ZPP člen 72, 72/2, 72/6, 291. ZST-1 člen 18, 39.
prisilna hospitalizacija v psihiatrični bolnišnici - postopek o pridržanju oseb v psihiatričnih zdravstvenih organizacijah - pogoji za pridržanje - presoja pogojev - zdravniška služba - opravljanje zdravniške službe - zdravniška specializacija - nepooblaščena oseba - podlage odškodninske odgovornosti - protipravnost - vzročna zveza - vmesna sodba - vezanost na pravnomočno vmesno sodbo - povrnitev nepremoženjske škode - pravica do prostovoljnega zdravljenja - povrnitev premoženjske škode - denarna odškodnina - višina denarne odškodnine - plačilo dohodnine od izplačane odškodnine - pravočasnost zahteve za izločitev sodnika - plačilo sodne takse - obveznost plačila sodne takse
Tožnici prostosti ni odvzela pooblaščena oseba oziroma presoje pogojev za prisilno hospitalizacijo, ki je medicinsko vprašanje, ni opravil zdravnik, ampak zdravniški specializant, ki sme opravljati zdravniško službo, za katero specializira, le pod vodstvom in z odgovornostjo mentorja.
Vmesna sodba ima prekluziven učinek, v postopku odločanja o višini je sodišče vezano na pravnomočno vmesno sodbo, zato načeloma ne more več obravnavati ugovorov, ki se nanašajo na podlago tožbenega zahtevka, tudi če jih tožena stranka pred izdajo vmesne sodbe ni podala.
Pravica do prostovoljnega zdravljenje obsega tudi pravico do odklonitve zdravljenja. Neupoštevanje odklonitve zdravljenja je utemeljeno samo, če bolnik nima več sposobnosti oblikovanja pravno relevantne volje glede zdravljenja. Zdravljenje proti volji bolnika je v takem primeru, tudi če pride do ogrožanja zdravja in življenja ali povzročanja velike škode sebi ali drugim, nedopustno in posledično protipravno.
odškodninska odgovornost države za delo sodišča - zavrženje predloga za obnovo postopka - prepozen predlog za obnovo postopka - pomanjkanje postulacijske sposobnosti
Tožnik je obstoj toženkine odškodninske odgovornosti utemeljeval s trditvami o nedopustnem ravnanju sodišča, ki je zavrglo predlog za obnovo postopka zaradi zamude roka oziroma zaradi pomanjkanja postulacijske sposobnosti. Ker pristojno delovno sodišče iz razlogov na strani tožnika ni presojalo, ali je podan uveljavljeni obnovitveni razlog (tj. kaznivo dejanje izvedenke in sodnice), morebitne pomanjkljivosti v ravnanju tožilstva niso mogle vplivati na pravilnost sodne odločitve.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSL00003154
URS člen 35. ZPP člen 14.
denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo - strah - doktrina eggshell skull - delna vezanost na kazensko obsodilno sodbo
Doktrina "egg-shell skull", ki je sprejeta v novejši sodni praksi, temelji na razlikovanju med predvidljivostjo škodnega dogodka ter (ne)predvidljivostjo konkretne pojavne oblike in obsega škode. Toženec mora sprejeti oškodovanca takšnega kot je. Slednji je upravičen do odškodnine za celotni obseg škode, ki mu je nastala zaradi posebne občutljivosti ali drugega posebnega stanja. V okvir takšnega stanja sodi tudi toženčeva pestra nevrotična in osebnostna patologija, ki jo je izpostavil izvedenec medicinske stroke.
ZDZdr člen 33, 33/1, 39. URS člen 15, 15/3, 19, 35, 51, 51/3.
sprejem na zdravljenje v oddelek pod posebnim nadzorom brez privolitve v nujnih primerih - prisilna hospitalizacija - pogoji za sprejem na zdravljenje brez privolitve - hujše ogrožanje svojega zdravja ali zdravja drugih - poseg v ustavne pravice posameznika - milejši ukrep - obrazložitev neuporabe milejših ukrepov
Izpodbijani sklep se osredotoča na vprašanje, ali je zdravljenje na oddelku pod posebnim nadzorom nujno, ker oseba z odklanjanjem zdravljenja huje ogroža svoje zdravje. Zaradi zagotovitve pravice do samostojnega odločanja o sebi je po stališču sodne prakse treba najprej preizkusiti, ali oseba, ki odklanja zdravljenje, zaradi narave duševne motnje oziroma intenzivnosti, v kateri se izraža pri osebi v času odločanja, ni sposobna oblikovati pravnorelevantne volje glede svojega zdravljenja. Zdravljenje proti volji osebe ni dopustno. Če oseba zaradi vpliva duševne motnje ni sposobna razumeti pomena zdravljenja ali ravnati v skladu s tem, je v nadaljevanju treba preizkusiti, ali je zadržanje na oddelku pod posebnim nadzorom neogibno potrebno za izboljšanje njenega zdravstvenega stanja.
URS člen 19, 19/1, 35, 51. ZDZdr člen 39, 71, 71/1.
prisilna hospitalizacija - zdravljenje v oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve - pogoji za zdravljenje osebe v oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve
Šele z iztekom obdobja, ki ga je izvedenec ocenil za nujno potreben čas zdravljenja pod posebnim nadzorom, bodo rezultati zdravljenja omogočili zdravljenje brez posebnega nadzora. Če bi se to zgodilo pred iztekom dveh mesecev, bo udeleženka iz oddelka pod posebnim nadzorom odpuščena pred iztekom tega roka, saj trajanje ukrepa ni fiksno določeno, temveč omejeno le s skrajnim rokom (prvi odstavek 71. člena ZDZdr).