ZGD člen 394. ZIZ člen 55, 55/1, 55, 55/1. ZFPPod člen 32, 32.
sklep o izvršbi - izvršba proti družbeniku - ugovorni razlogi - likvidacija
V postopku, v katerem se od družbenika družbe, ki je bila likvidirana po skrajšanem postopku, izterjuje dolg likvidirane družbe, družbenik ne more več izpodbijati domneve, da je dal izjavo o prevzemu neporavnanih obveznosti družbe. Takšen ugovor družbenik lahko uveljavlja samo v likvidacijskem postopku.
V kolikor je status bivšega političnega zapornika bil priznan po Zakonu o popravi krivic je za odločanje o višini odškodnine pristojna po ZSPOZ Slovenska odškodninska družba in ne sodišče.
ZOR člen 154, 154/1, 192, 192/1, 201, 201/1, 154, 154/1, 192, 192/1, 201, 201/1.
vzročna zveza - deljena odgovornost - višina odškodnine
Pokojni toženca ni napadel, dejstvo, da ga je pričakal s kijem in morebitna njegova namera, pa ni v vzročni zvezi s poškodbo, ki jo je pokojnemu prizadejal toženec. Višina odškodnine 2.500.000,00 SIT za sina in enako za zunajzakonsko partnerico.
Ker je tožnici delovno razmerje pri Salonit Anhovo prenehalo zaradi nujnih operativnih razlogov že 7.10.1995 in torej ne v zvezi z ZPPPAI, ki je bil sprejet šele koncem leta 1996, se tožnica ne more upokojiti na podlagi ZPPPAI.
ZZZVZ člen 10, 82, 83. ZPP člen 354, 3354/2, 354/2-13, 370. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 236.
začasna zadržanost z dela zaradi bolezni
Eventualno nepravilna vključitev oz. vključitev v obvezno zdravstveno zavarovanje v nasprotju s 1. odst. 10. člena ZZVZZ zavarovancu ne more biti v škodo. Pristojna zdravniška komisija iz predsodnega postopka in sodišče prve stopnje bi morala tožničino zdravstveno stanje zaradi ugotovitve začasne nezmožnosti za delo zaradi bolezni ocenjevati po vsebini, čeprav je bila tožnica invalidka I. kategorije in ni bila aktivni zavarovanec, ki bi bil vključen v obvezno zdravstveno zavarovanje.
Način prenehanja delovnega razmerja ne vpliva na pravico delavca do nadomestila zaradi spoštovanja konkurenčne klavzule. V vsakem primeru, ko je delavec po prenehanju delovnega razmerja dolžan spoštovati konkurenčno klavzulo, mu mora delodajalec plačati ustrezno nadomestilo.
Tožniku se pri uveljavljanju pravice do predčasne pokojnine lahko upošteva le pokojninska doba, za katero je plačal prispevek. Delovna knjižica ne dokazuje plačila prispevkov tožnika v času, ko je bil obrtnik, zato morajo biti izpolnjeni vsi pogoji določeni v TZ PZ in Pogodbi o izvajanju pokojninskega in invalidskega zavarovanja (Ur. l. SRS, št. 26/66) za priznanje sporne pokojninske dobe in vtoževane pravice do predčasne pokojnine.
ZPP (1977) člen 368, 368. ZDR člen 17, 17/2, 18, 18/1.
delovno razmerje za določen čas - transformacija delovnega razmerja
Ker je delodajalec celo z intervencijo policije dosegel, da je tožnica dne 1.3.1999 zapustila delovno mesto potem, ko se je že po preteku časa, ko bi ji moralo delovno razmerje prenehati, vrnila na delo, ni mogoče šteti, da je tožnica tega dne nadaljevala z delom. Zato ni prišlo do spremembe delovnega razmerja za določen čas v delovno razmerje za nedoločen čas.
Ob izkazani dalj časa trajajoči praksi, da je tožnica hodila na poziv iz kuhinje nekaj minut pred odmorom za malico v kuhinjo oz. jedilnico pomagat razdeljevat malico, zapustitev delovnega mesta iz tega razloga ne pomeni disciplinske kršitve.
Ker je bil tožnik, ki je po poklicu ključavničar s IV. stopnjo strokovne izobrazbe, najprej razporejen na delovno mesto, na katerem se zahteva smer konditor, zatem pa na delovno mesto - smer prodajalec, razporeditvi nista bili zakoniti, čeprav se za obe delovni mesti, na kateri je bil razporejen, zahteva IV. stopnja strokovne izobrazbe.
Ker je bil program "gospodinjske storitve" eksperimentalni program, ke se je prvič pričel izvajati v šolskem letu 1991/92, eksperimentalni status programa gospodinjske storitve pa se je podaljšal še za vpis v šolsko leto 1997/98, je delodajalec s tožnico - učiteljico zakonito sklepal delovno razmerjo za določen čas, saj 6. alinea 17. člena ZDR določa, da se lahko delovno razmerje sklene za določen čas zaradi izvedbe novih programov.
ZIZ člen 291. Pravilnik o opravljanju službe izvršitelja člen 54, 56. Pravilnik o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povrnitvi stroškov v zvezi z njihovim delom tarifna številka 11.
izvršitelji - plačilo za opravljanje dejanj izvršbe (rubež, prevzem gotovine) - osnova za odmero - poročilo - rubežni in cenilni zapisnik
Izvršitelj mora o vsakem izvršilnem dejanju sestaviti zapisnik in zapisnike o opravljenih izvršilnih dejanjih nato poslati sodišču skupaj s poročilom (54.člen in 56.člen Pravilnika o opravljanju službe izvršitelja). Ker je izvršiteljica poročilu priložila le pobotnico, iz katere izhaja, da je od dolžnika prejela plačilo dolga v denarju, ni dokazala, da je opravila rubež gotovine, temveč le storitev prevzema gotovine od dolžnika, za kar ji gre plačilo po 4.alinei tar.št. 11 Pravilnika o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom.
Iz podatkov spisa je razvidno, da je bil dolžnik na podlagi Zakona o finančnem poslovanju podjetij že 25.04.2000 izbrisan iz sodnega registra. S tem je izgubil lastnost pravne osebe in glede na določbe Zakona o pravdnem postopku ne more biti stranka postopka in tudi ne more za zastopanje pooblastiti odvetnika. Pooblastila z dne 05.03.2001 tako ni moč upoštevati. Zato je pritožba odvetnika T. K. nedovoljena.
vračunavanje izpolnitve - vrstni red vračunavanja - vračunanje obresti in stroškov - dispozitivna narava zakonskih določb
Določilo 313. čl. ZOR je dispozitivno. To pomeni, da se lahko uporabi takrat, kadar ni drugačnega dogovora prizadetih strank o pomenu delnega plačila (prim. 20. čl. ZOR).
odlog izvršbe - vzajemne obveznosti - znatnejša škoda - razlog
Za primer, ko je izvršba odvisna od sočasne izpolnitve kakšne upnikove obveznosti, dolžnik pa je odrekel izpolnitev svoje obveznosti zaradi tega, ker upnik svoje ni izpolnil in tudi ni pokazal pripravljenosti, da jo sočasno izpolni, gre le, kadar je upnikova terjatev pogojena z njegovo obveznostjo v izvršilnem naslovu, na podlagi katerega predlaga izvršbo - vzajemne obveznosti, ne pa v drugih primerih, ko dolžnik proti upniku uveljavlja obstoj svoje samostojne terjatve. Sama oprava izvršbe ne predstavlja škode, na katero bi se dolžnik lahko skliceval v predlogu za odlog. Ni upravičen razlog za odlog, če dolžnik v pravdi uveljavlja svojo terjatev proti upniku, ki jo bo lahko po pridobitvi izvršilnega naslova uveljavil v pobot, tako da bo upnikova terjatev prenehala.
1. Lastniki stanovanj lahko sklenitev najemne pogodbe odklonijo le v obsegu razlogov, navedenih v 148. členu SZ. 2. Izrek sodbe po tožbi na sklenitev najemne pogodbe mora vsebovati celotno najemno pogodbo, oz. vse obvezne sestavine najemne pogodbe v smislu 41. člena SZ, tudi višino najemnine.
Po 1. odst. 133. čl. ZPP se pravnim osebam lahko vroča tudi tako, da se pisanje izroči delavcu, ki je v pisarni oziroma v poslovnem prostoru ali na sedežu. Navedeno pravilo o vročanju pisanj pravnim osebam ne razlikuje situacije, ko je delavec v rednem delovnem razmeju pri pravni osebi, ali pa gre le za priložnostnega delavca.
ZOR člen 277, 361/1, 369, 372, 277, 361/1, 369, 372.
zamudne obresti - zastaralni rok - začetek in tek zastaralnega roka
Zamudne obresti so glede nastanka (277. člen ZOR) in zastaranja (369. člen ZOR) akcesorne glavni trjatvi, ne glede na to, ali se uveljavljajo kot samostojna terjatev. Na tako stališče napotuje splošno določilo 1. odstavka 361. člena ZOR o začetku teka zastaralnega roka. Ta začne teči prvi dan po dnevu, ko je imel upnik pravico terjati izpolnitv obveznosti. Terjatev na plačilo zamudnih obresti pa je imel upnik pravico zahtevati takoj po dnevu zapadlosti glavne terjatve (primerjaj 277. člen ZOR). ZOR namreč začetka teka zastaralnega roka za plačilo zamudnih obresti ne veže na dejstvo plačila glavnice in s tem prenehanje teka zamudnih obresti. V 372. členu ZOR govori le o času, ki je potreben za zastaranje, ne govori pa o tem, kdaj zastaranje začne teči.
Če bi stranka menila, da se sama ne more ustrezno zastopati, bi lahko sodišču predlagala, da naj ji določi poooblaščenca. Sodišče bi namreč lahko v primeru, da bi bila tožnica popolnoma oproščena plačila stroškov postopka, v skladu z določbo 170. člena ZPP na njen predlog odločilo, da naj jo zastopa pooblaščenec, če bi bilo to nujno, da se varujejo njene pravice. Ker toženka predloga v tej smeri ni podala, sodišču ni mogoče očitati, da bi kršilo kakšno od določb pravdnega postopka.