ZPP člen 339, 339/1, 339/2, 443, 443/1, 458, 458/1.
spor majhne vrednosti – pritožbeni razlogi – odgovor na pripravljalno vlogo tožeče stranke – nevložitev odgovora na pripravljalno vlogo tožeče stranke – priznana dejstva
Tožencu je bila poslana tožnikova pripravljalna vloga, hkrati pa je bil opozorjen na posebna pravila, ki veljajo v sporih majhne vrednosti. Toženec odgovora na pripravljalno vlogo tožnika ni podal, kar glede na posebne določbe postopka v sporih majhne vrednosti smiselno pomeni, da se v pripravljalni vlogi zatrjevana dejstva štejejo za priznana.
pravdni stroški – sodba na podlagi pripoznave – pripoznava tožbenega zahtevka – povod za pravdo – napotitev na pravdo
Res je, da v primeru toženčeve pripoznave zahtevka v odgovoru na tožbo (oziroma na glavni obravnavi, preden se je spustil v obravnavanje glavne stvari) tožnik plača tožencu potrebne stroške postopka, in ne obratno, vendar še ob nadaljnjem pogoju, da toženec ni dal povoda za tožbo. Ta pogoj pa v konkretni zadevi ni izpolnjen, saj je bil tožnik na pravdo napoten v zapuščinskem postopku zaradi toženčevega nestrinjanja z njegovo zahtevo.
USTAVNO PRAVO – SODNE TAKSE – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0083147
ZPP člen 108.
pravica do sodnega varstva – predlog za oprostitev plačila sodne takse – zavrženje predloga za oprostitev plačila sodne takse – nepopolna vloga – poziv za dopolnitev predloga za taksno oprostitev – vročanje – nepravilno vročanje – dejanska seznanitev
Laiku, ki ima sočasno pri istem sodišču odprti dve zadevi (za razveljavitev zakonske zveze in zaradi izpodbijanja očetovstva), in ki je bil istega dne seznanjen s pozivom k dopolnitvi predloga za taksno oprostitev v obeh zadevah, ni mogoče (vnaprej, tj. brez pozivanja in opozorila) očitati, da mora vedeti, da mora vložiti iste listine dvakrat. S tem ko je tožnica vložila eno dopolnitev in nanjo ni zapisala nobene opravilne številke, je očitno mislila, da dopolnjuje oba predloga. Če je sodišče menilo drugače, bi jo moralo bodisi pozvati k popravi vloge (naj navede, na katero od zadev se dopolnitev nanaša) bodisi k predložitvi dodatnega izvoda (da bi bil lahko vsak izvod v svojem spisu). S tem, ko je samo dopisalo eno od možnih opr. št., pa je tožnico v obravnavani zadevi z očitkom, da predloga ni dopolnila, in posledično z zavrženjem predloga za taksno oprostitev, onemogočilo v njeni pravici do dostopa do sodišča in do sodnega varstva.
etažna lastnina - etažni lastnik - stroški upravljanja - vzdrževanje stavbe - prodaja posameznega dela - sprememba lastništva - obveznost plačila terjatev iz naslova obratovanja
Obveznost plačila terjatev iz naslova obratovanja večstanovanjske stavbe (lastnik odgovarja subsidiarno po petem odstavku 24. člena SZ-1) ni odvisna od vknjižbe lastninske pravice, zato je tožeča stranka plačilo vtoževanih stroškov neutemeljeno uveljavljala od tožene stranke, ki je sicer pri spornem poslovnem prostoru v zemljiški knjigi še vedno vpisana kot lastnica. Pri tem sploh ni pravno pomembno, da pogodbeni stranki omenjene prodajne pogodbe nista dali soglasja notarki za izvedbo zemljiškoknjižnega prenosa lastništva, temveč je pomembno, da so bili pred vložitvijo predmetne tožbe izpolnjeni zakonski pogoji iz prvega odstavka 17. člena SZ-1.
SPZ člen 120, 120/2, 252. SZ-1 člen 25, 25/3. ZIZ člen 169, 180, 180/2, 180/3, 194, 194/4, 197, 197/1, 197/1-1, 197/1-2, 198. ZZK-1 člen 90, 90/1, 90/3.
etažna lastnina - zakonito stvarno breme - stroški upravljanja in vplačila v obvezen rezervni sklad - ustavitev izvršbe po predlogu upnika
Na podlagi 120. člena SPZ nastane na posameznem delu v etažni lastnini, če ima nepremičnina več kot dva etažna lastnika in več kot osem posameznih delov, zakonito stvarno breme v korist drugih etažnih lastnikov za stroške upravljanja in vplačil v obvezen rezervni sklad, do višine petkratnega zneska najnižjega vplačila v rezervni sklad. To stvarno breme ima tudi najboljši vrstni red (drugi odstavek 120. člena SPZ).
Podlaga za povračilo izvršilnih stroškov je materialnopravna določba 38. člena ZIZ. Ta v petem odstavku nalaga dolžniku obveznost, da stroške, ki so bili potrebni za izvršbo, povrne upniku, ta pa je v 2. točki 16. člena ZIZ označen kot oseba, na zahtevo katere se vodi postopek izvršbe in zavarovanja. Predmetni izvršilni postopek ne teče na zahtevo zastavne upnice in zastavna upnica po določbi 16. člena ni stranka, temveč upravičenka do poplačila, zanjo pa materialnopravna določba 38. člena ZIZ ne določa, da ji je dolžnik dolžan povrniti izvršilne stroške.
ZJSRS člen 28, 28/3. ZFPPIPP 131, 132, 390, 390/2.
preživninska terjatev - nadomestilo preživnine - subrogacija - postopek osebnega stečaja - prednostna terjatev
Zaradi namena ZJSRS se prednostni položaj preživninskih terjatev otrok proti preživninskim zavezancem, če terjatev po določbi tretjega odstavka 28. člena ZJSRS preide na Sklad, v stečajnem postopku zoper preživninskega zavezanca po prvem odstavku 390. člena ZFPPIPP ne spremeni.
Pravilno je stališče sodišča prve stopnje, da tožnik z zahtevkom, da naj sodišče prve stopnje ugotovi, da je sklep tožene stranke z dne 28. 11. 2000 postal dokončen dne 25. 1. 2001, uveljavlja ugotovitveni zahtevek. Tožba s takšnim zahtevkom se v skladu z drugim odstavkom 181. člena ZPP lahko vloži le v primeru, če je tako določeno s posebnimi predpisi ali če ima tožeča stranka pravno korist od tega, da se ugotovi obstoj oziroma neobstoj kakšne pravice ali pravnega razmerja ali pristnost ali nepristnost kakšne listine, preden zapade dajatveni zahtevek iz takšnega razmerja, ali če ima tožeča stranka kakšno drugo pravno korist od vložitve takšne tožbe. Pri tako oblikovanem tožbenem zahtevku ni šlo za ugotovitev obstoja oziroma neobstoja kakšne pravice, temveč zgolj za ugotovitev dejstva, kar pa ne more biti predmet ugotovitvene tožbe. Enako velja za del tožbe, s katerim je tožnik zahteval ugotovitev, da ga je tožena stranka iz socialnega zavarovanja odjavila z dne 5. 12. 2000 in da mu niso bila izplačana nadomestila plače za posamezni mesec in odpravnina po izteku 6-mesečnega odpovednega roka, kakor tudi ne regres za leto 2001, božičnica, letni poračun za uspeh podjetja in delovna uspešnost za leti 2000 in 2001. Vse te terjatve bi tožnik lahko uveljavljal z dajatvenim zahtevkom, zato ni podlage za ugotovitveno tožbo. Zato je sodišče prve stopnje tožbo pravilno zavrglo.
OZ člen 427, 427/1, 427/3, 427/5, 434, 434/1, 434/3.
upravljanje poslovne stavbe – stroški obratovanja – stroški upravljanja – pasivna legitimacija – najem poslovnega prostora – prevzem dolga – strinjanje s spremembo dolžnika – obvestilo o spremembi – domneva, da je upnik dal privolitev – prevzem izpolnitve
Pri prevzemu dolga je ključno, da ni nobenega dvoma o tem, da se upnik s spremembo dolžnika strinja. Predpogoj strinjanja je, da je o spremembi obveščen.
Domnevo, da je privolitev podana, če upnik brez omejitev sprejme izpolnitev od prevzemnika, ki jo izpolni v svojem imenu, je treba razlagati restriktivno. Uporabi se lahko samo, če je bil pred sprejemom izpolnitve upnik obveščen o prevzemu dolga in pozvan, da se o njem izjavi.
V primeru, da upnik na prevzem dolga ne pristane, ima ta lahko kvečjemu naravo prevzema izpolnitve. V takšnem primeru prvotni dolžnik ostane upniku zavezan za plačilo dolga, prevzemnik pa se za to zaveže zgolj v razmerju do prvotnega dolžnika.
Sodišče je vročilo pooblaščenki le vabilo na poravnalni narok in prvi narok za glavno obravnavo, in ne vabila na narok, na katerem se izvede dokaz z zaslišanjem stranke, ki se vroči osebno stranki oziroma osebi, ki naj se zasliši za stranko (prvi odstavek 261. člena ZPP). Če ima stranka pooblaščenca, se šteje, da je vabilo iz prejšnjega odstavka stranki vročeno osebno, če je vročeno njenemu pooblaščencu (drugi odstavek 261. člena ZPP). Na podlagi tretjega odstavka 261. člena ZPP pa mora sodno vabilo vsebovati navedbo, da se bo na naroku izvedel dokaz z zaslišanjem stranke in da je lahko stranka, ki pride na narok, zaslišana, čeprav druga stranka ne bi prišla. Iz spisovnih podatkov ni razvidno, da bi bilo pooblaščenki vročeno sodno vabilo na narok, na katerem se bo izvedel dokaz z zaslišanjem tožnika. Ker iz spisovnih podatkov ne izhaja, da bi bilo tožniku vročeno pisno vabilo za narok za glavno obravnavo z vsebino, ki jo opredeljuje tretji odstavek 261. člena ZPP, tožnik na zaslišanje ni bil pravilno vabljen. Sodišče prve stopnje ni upoštevalo določbe 261. člena ZPP, navedena kršitev pa bi lahko vplivala na zakonitost in pravilnost sodbe, zlasti zato, ker je sodišče presojo o nedokazanosti predpostavk odškodninske odgovornosti tožene stranke dejansko oprlo zgolj na navedbe strank.
Če je obstoj delovnega razmerja za vtoževano obdobje sporen, mora delavec poleg zahtevka za plačilo denarnih terjatev iz delovnega razmerja zahtevati tudi ugotovitev obstoja delovnega razmerja. V nasprotnem primeru ni pravne podlage za izplačilo terjatev iz delovnega razmerja. Ker tožnica ugotovitve obstoja delovnega razmerja v tem postopku ni zahtevala, obstoj delovnega razmerja med pravdnima strankama pa je bil sporen, je sodišče prve stopnje pravilno zavrnilo primarni in podredni tožbeni zahtevek za izplačilo razlik v plači.
DELOVNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VDS0014405
ZDR člen 184, 184/1. OZ člen 131, 131/1.
plačilo odškodnine - poškodba pri delu - nastanek škode
Sodišče prve stopnje je na podlagi izvedenega dokaznega postopka sprejelo pravilen dokazni zaključek, da tožnik ni uspel izkazati dogodka, iz katerega izvira škoda, torej da naj bi do nezgode prišlo pri razkladanju delovnega materiala pri toženi stranki, ko naj bi tožnika nenadoma podrl viličar, s katerim naj bi v kritičnem trenutku upravljal tožnikov sodelavec. Tak zaključek je sodišče prve stopnje oprlo zlasti na izpoved priče (tožnikovega sodelavca), ki naj bi vozil viličar. Navedena priča je izpovedala, da ni nikoli vozila viličarja, da nima opravljenega izpita za viličar ter da v zvezi z navedeno nesrečo ne ve povedati ničesar. Zato odškodninski zahtevek iz naslova zatrjevane nezgode pri delu pri toženi stranki ni utemeljen.
Glede na to, da je storilec svoje premoženjsko stanje oziroma možnosti za plačilo takse lahko predstavil šele v roku za pritožbo zoper izpodbijani sklep, je pritožbeno sodišče takšen predlog štelo kot pravočasno pritožbo zoper odločitev o naloženih stroških postopka pred sodiščem prve stopnje in ji, ker je vlogi priložil tudi dokazilo – odločbo centra za socialno delo iz katere je razvidno, da storilec izpolnjuje pogoje za pridobitev denarne socialne pomoči v višini minimalnega dohodka (269,20 EUR mesečno), ugodilo.
Od tega, ali imajo tožniki v drugi zadevi P 1, kot etažni lastniki, pravico na nepremičninah (ki so predmet tudi te pravde) kot skupnih delih stavbe, je odvisno tudi, ali je mogoče tožbenemu zahtevku tožeče stranke na sklenitev kupoprodajne pogodbe za te nepremičnine ugoditi, saj je mogoče s skupnimi deli razpolagati le takrat, kadar se istočasno razpolaga tudi s posameznim delom iz etažne lastnine.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - stečaj
Tožniku ni prenehala pogodba o zaposlitvi na podlagi odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov z dne 14. 4. 2014, temveč mu je delovno razmerje prenehalo na podlagi odpovedi pogodbe o zaposlitvi zaradi začetka stečajnega postopka dne 3. 6. 2014. Tožnik zoper to odpoved pogodbe o zaposlitvi ni zahteval sodnega varstva. Podana nezakonita redna odpoved pogodbe o zaposlitvi z dne 14. 4. 2014 ni imela pravnih učinkov, saj je tožniku prenehalo delovno razmerje zaradi začetka stečajnega postopka. Sodišče prve stopnje je zato pod točko I izreka sodbe pravilno ugotovilo zgolj nezakonitost redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga z dne 14. 4. 2014, medtem ko je reparacijski zahtevek in denarno povračilo utemeljeno zavrnilo.
ZPIZ-1 člen 60, 143, 143/1, 143/2, 144, 144/1, 145, 454.
invalid I. kategorije - invalidnost - datum nastanka invalidnosti - ugotovitev invalidnosti za nazaj
Datum nastanka invalidnosti I. kategorije kot dejanskega in pravnega statusa ni mogoče ugotoviti pred datumom pravnomočnosti zadnje odločbe, s katerim je bila zavrnjena tožnikova zahteva za priznanje pravic iz invalidskega zavarovanja, med temi tudi pravica do invalidske pokojnine. Tako je tudi v danem primeru invalidnost I. kategorije tožnika mogoče priznati šele od prvega dne po pravnomočnosti zadnje zavrnilne odločbe tožene stranke.
ZPP člen 184, 184/2, 184/3, 185, 286, 286/1, 286/4.
zahtevek za plačilo odškodnine – navajanje dodatnega obsega poškodb – sprememba tožbe – sprememba istovetnosti zahtevka
Navajanja dodatnega obsega poškodb ne pomeni spremembe istovetnosti tožbenega zahtevka, torej spremembe tožbe v smislu 2. odstavka 184. člena ZPP. Za spremembo istovetnosti zahtevka bi šlo, če bi tožeča stranka po vsebini sicer enak tožbeni zahtevek temeljila na povsem drugi dejanski podlagi, kot ga je temeljila prvotno. Tega pa tožeča stranka z navedbami, ko je dodatno opisovala svoje poškodbe, ni storila, ampak je svoje dotedanje navedbe le dopolnila ali celo delno popravila oziroma spremenila, kar pa po 3. odstavku 184. člena ZPP ne pomeni spremembe tožbe.
spor majhne vrednosti – pravočasno navajanje dejstev – priznana dejstva – obrazloženo prerekanje dejstev
Dejstva, ki jih nasprotna stranka ne zanika ali jih zanika brez navajanja razlogov, se štejejo za priznana. Priznanih dejstev pa ni treba dokazovati. Da bi se sodišče sploh spustilo v presojo dokazov, predlaganih v zvezi s tem dejstvom, bi ga torej morala tožena stranka najprej prerekati.