ZDR-1 člen 89, 89/1, 89/1-1, 116. ZZRZI člen 40, 40/4.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - invalid - organizacijski razlog - ekonomski razlog
Zaradi zmanjšanega obsega dela na proizvodnem programu, na katerem je delal tožnik (manipulativni delavec), je tožena stranka ukinila eno izmeno in prešla z dvoizmenskega na enoizmensko delo. Zaradi prehoda na enoizmensko delo je tožena stranka potrebovala le enega manipulativnega delavca, zato je prenehala potreba po opravljanju dela tožnika pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi. Tožena stranka je s tem dokazala obstoj ekonomskega in organizacijskega razloga za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi po prvi alineji prvega odstavka 89. člena ZDR-1. Pri odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga pa je tožena stranka upoštevala tudi določbe ZPIZ-1 in ZZRZI, ki v četrtem odstavku 40. člena določa, da o tem, ali delodajalec invalidu utemeljeno ni mogel ponuditi nove pogodbe o zaposlitvi, v skladu s prvim in drugim odstavkom istega člena odloča Komisija za ugotovitev razlogov za odpoved pogodbe o zaposlitvi. Komisija je ugotovila, da tožena stranka tožniku utemeljeno ne more ponuditi nove pogodbe o zaposlitvi in da obstaja podlaga za odpoved pogodbe o zaposlitvi brez ponudbe nove pogodbe o zaposlitvi. Zato je izpodbijana redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga zakonita.
Pritožnik ni (več) solastnik, zato mu sklep materialnopravno pravilno odreka intervencijski interes. Tožničin zahtevek meri le na toženkin delež na spornih nepremičninah.
STANOVANJSKO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – STVARNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0083173
SPZ člen 119, 119/1, 119/4. OZ člen 190. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 458, 458/1.
rezervni sklad – plačilo prispevka v rezervni sklad – pobotni ugovor – neupravičena pridobitev – obnova dela fasade – spor majhne vrednosti
Toženka bi se v konkretnem primeru plačila v rezervni sklad lahko kvečjemu razbremenila le, če bi izkazala, da je imela z etažnimi lastniki sklenjen dogovor, da se njena obnova dela skupnih delov (dela fasade na zgornjem delu stavbe, kjer se nahaja toženkin poslovno – stanovanjski prostor), upošteva na račun njenega prispevka vplačil v rezervni sklad.
Prvi kriterij za delitev solastnih stvari v naravi je upravičen interes vsakega solastnika do določenih stvari oziroma delov (2. odstavek 70. člena SPZ). Glede na okoliščine posameznega primera pa lahko pride do situacije (takšen je tudi obravnavani primer), v kateri je treba kot dopolnilno pravilo uporabiti tudi drugi kriterij, in sicer načelo fizične delitve po velikosti solastninskih deležev solastnikov.
Pregled zadeve pokaže, da tožeča stranka stališč v zvezi z že zgoraj povzetimi pravočasnimi zatrjevanji tožene stranke v postavljenem roku ni podala, zato je ob uporabi drugega odstavka 214. člena ZPP potrebno zaključiti, da jih ni (obrazloženo) prerekala. Po toženi stranki pravočasno zatrjevana pravno relevantna dejstva v posledici navedenega štejejo kot priznana. Z ozirom, da tožeča stranka dajatvenega tožbenega zahtevka zaradi prikrajšanja nujnega deleža v predmetnem postopku ni postavila, se bo z vprašanjem, ali že zgoraj navedeni znesek, glede katerega ni odveč pojasniti, da tožeči stranki na podlagi oporoke pripada, zadošča za pokritje njenega nujnega deleža oziroma v kakšnem obsegu je ta morebiti prikrajšan, ukvarjalo zapuščinsko sodišče.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE
VSL0075163
PDEU člen 107, 107/1. ZPP člen 7, 212, 236, 337, 339, 339/1. OZ člen 69, 69/1, 70, 70/1.
pogodba o sofinanciranju - sofinanciranje samoupravnih lokalnih skupnosti - državne pomoči - zastopanje - sankcija za navedbo neresničnih podatkov - materialno procesno vodstvo - izvedenec - razpravno načelo - obrazložitev dokaznega sklepa - substanciranje dokaznih predlogov - koncentracija postopka - pospešitev postopka
V sodni praksi se je ustalilo stališče, da kadar procesna dejanja nasprotne stranke opravljajo enako vlogo, materialno procesno vodstvo sodišča ni potrebno.
Stranka je dolžna prispevati h koncentraciji in pospešitvi postopka, kar na področju dokaznih pobud stori ravno s substanciranjem svojega dokaznega predloga. Šele obrazložen dokazni stavek sodišču omogoča, da se prepriča o relevantnosti dokaznega predloga. Sodišče pa ne sme zasliševati priče o dejstvih, ki v dokaznem predlogu niso navedena, sicer krši razpravno načelo.
znižanje preživnine - spremenjene razmere - nov družinski član - nastop nezaposlenosti - večje potrebe otroka - preživninska obveznost - zmožnosti zavezanca - pridobitvene sposobnosti zavezanca - kritje osnovnih življenjskih potreb - kritje otrokovih potreb
Pri določitvi spremenjenih razmer je prvo sodišče pravilno upoštevalo, da je tožnik dobil še enega otroka in da je zakonita zastopnica toženca nezaposlena, na drugi strani pa, da je bila določena preživnina tožencu v starosti dveh let, ko še niso bili upoštevani stroški vrtca, toženec pa sedaj hodi v osnovno šolo, zato so nastali dodatni stroški s šolanjem, povečale pa so se tudi potrebe toženca po prehrani. Toženec ima sedaj dodatne stroške v zvezi z bivanjem, saj je ob določitvi preživnine živel z zakonito zastopnico pri njenih starših.
agrarna skupnost – člani agrarne skupnosti – dedovanje premoženjskih pravic v naravi – prenehanje članstva v agrarni skupnosti – pravila agrarne skupnosti – obvestitev občine – izplačilo nujnega dednega deleža v gotovini – pravica do udeležbe v postopku – pravica do izjave v postopku – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Večinska sodna praksa stoji na stališču, da se v primeru, če nihče od dedičev ni član agrarne skupnosti, dedovanje ne izvede po določbah ZD, ampak je v takem primeru potrebno uporabiti ZPVAS. Premoženje postane last občine, dediči pa imajo pravico do nujnega deleža v gotovini.
predujem za izvedbo dokazov - izvedenec - dokazovanje z izvedencem - strokovno znanje - opustitev dolžnosti založitve predujma
Opustitev založitve predujma ne pripelje avtomatično do zavrnitve zahtevka oziroma pobotnega ugovora, vendar to velja le, če sodišče ne presodi, da bi bilo za ugotovitev ali za razjasnitev določenega dejstva potrebno strokovno znanje. Namen izvedbe dokaza z izvedencem je namreč posredovanje ustreznega strokovnega znanja, s katerim sodišče ne razpolaga. Ko sodišče presodi, da za ugotovitev ali razjasnitev določenega dejstva nima strokovnega znanja, izvede dokaz z izvedencem. Stranka pa mora založiti predujem.
pravična denarna odškodnina za smrt ožjim družinskim članom - krog ožjih družinskih članov - smrt starega očeta - pravno mnenje - okoliščine konkretnega primera - trajnejša življenjska skupnost - razmerje med starim staršem in vnukom - starost oškodovanca - enotna nepremoženjska škoda - duševne bolečine - višina odškodnine - ugovor neprištevnosti - neodgovorne osebe - krivda - dokaz z izvedencem - odškodninska odgovornost
Če nekdo umre, lahko sodišče prisodi njegovim ožjim družinskim članom (zakonec, otroci in starši) pravično denarno odškodnino za njihove duševne bolečine. Toda pravno mnenje Vrhovnega sodišča Republike Slovenije, sprejeto na občni seji 21. 12. 1992, ki ga je sodišče prve stopnje sicer pravilno povzelo, razširja krog taksativno naštetih ožjih družinskih članov tudi na stare starše, če konkretne okoliščine primera to opravičujejo. Sodišče prve stopnje je, kot utemeljeno opozarja pritožba, nepravilno zaključilo, da te okoliščine niso podane.
Odškodnina gre tudi otroku, ki zaradi svoje starosti ni mogel občutiti bolečine zaradi same smrti roditelja, saj gre pri tem za enotno obliko nepremoženjske škode.
Dokazno breme, da zaradi prehodne nerazsodnosti ne odgovarja za nastalo škodo, je na povzročitelju.
SPZ člen 70, 70/2, 70/4. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
delitev solastnine - fizična delitev - delitev v naravi - upravičen interes - prevzemni interes - začasno soglasje k predlogu za delitev nasprotne udeleženke - dotedanja uporaba dela nepremičnine - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Zaključek sodišča prve stopnje, da predlagatelj prevzemnega interesa za dodelitev južnega dela parcele št. 455/4 k. o. X ni izkazal (predvsem) zaradi okoliščine, ker je privolil v osnutek parcelacije, kot jo je predlagala nasprotna udeleženka, ni logičen. Gre namreč za dve okoliščini, ki ju ni moč postaviti v okvir vzročno-posledične povezave. Okoliščina, da je tekom postopka (nekaj časa) soglašal z delitvijo, kot jo je predlagala nasprotna udeleženka, nima nobene zveze z vprašanjem, ali je izkazal interes za delitev parcele, kakor jo je v predlogu predlagal sam.
Predlagatelj v pritožbi navaja, da je svoj interes za južni del parcele (za pridobitev katerega si prizadeva) utemeljeval z dosedanjim uživanjem (rabo) le-tega. V zvezi s tem upravičeno poudarja, da je dosedanja (upo)raba pri odločanju o razdružitvi solastne nepremičnine (oziroma ugotavljanju obstoja upravičenega interesa iz 2. odstavka 72. člena SPZ) relevantna okoliščina.
stečajni postopek – preizkus terjatev – preizkus ločitvenih in izločitvenih pravic – prerekanje ločitvene pravice – ugovor prerekanja izločitvene pravice – uveljavitev prerekane izločitvene pravice v pravdi – ločitvena pravica na podlagi izvršilnega naslova – napotitev na pravdo – postopek v zvezi s prerekanimi ločitvenimi pravicami
Kadar je prerekana ločitvena pravica, je odločitev o tem, kdo mora v drugem postopku začeti postopek v zvezi s prerekanimi ločitvenimi pravicami, odvisna le od tega, ali gre za ločitveno pravico, ki je nastala z vpisom v zemljiško knjigo ali na podlagi izvršilnega naslova. V takem primeru se na pravdo ne napoti upnik, ki je prijavil tako ločitveno pravico, pač pa tisti, ki jo je prerekal. V vseh ostalih primerih pa se napoti upnika, ki je prijavil ločitveno pravico, ne glede na to, ali sama terjatev temelji na izvršilnem naslovu.
Iz dikcije 1. odstavka 569. člena OZ izhaja, da je bistvena sestavina posojilne pogodbe, o kateri mora biti doseženo soglasje, določena količina denarja.
Uradni zaznamek ni javna listina in kot takšen nima dokazne moči iz 224. člen ZPP.
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je prvo sodišče pripisalo nekoliko prevelik pomeni okoliščini, da tožnica ni zaposlena in da je breme hčerkinega varstva in vzgoje (pretežno) na njej. Tožnica je mlada, zdrava in za delo sposobna oseba, kljub temu pa ni izkazala, da bi aktivno iskala zaposlitev, čeprav je za preživljanje svojih otrok tudi sama dolžna zagotavljati potrebna sredstva, ustrezno njenim pridobitnim in materialnim zmožnostim. Za aktivno prizadevanje tožnice, da si poišče ustrezno zaposlitev, skrb za mld. A. ni ovira, saj je hčerka v varstvu v vrtcu.
obnova postopka – obnovitveni razlog se nanaša na postopek pred višjim sodiščem – predložitev predloga za obnovo postopka višjemu sodišču – zahteva za izločitev sodnika – konec glavne obravnave
Če so veljale kakršnekoli omejitve glede razpravljajoče sodnice na prvi stopnji za njeno odločanje v tej pravdi, se je to nanašalo na postopek pred sodiščem prve stopnje in ne na postopek pred pritožbenim sodiščem, zato sodišče prve stopnje ni imelo podlage za predložitev predloga za obnovo postopka pritožbenemu sodišču.
ZFPPIPP člen 240, 240/1, 240/2, 240/3, 240/3-3, 300, 300/1, 302, 305, 305/1, 305/2, 308, 308/2, 308/3. ZIZ člen 270, 270/2.
preizkus terjatev – napotitveni sklep – začasna odredba za zavarovanje denarnih terjatev vseh upnikov do dolžnika – ločitvena pravica – dopolnitev pritožbe po izteku pritožbenega roka
Pravico do ločenega poplačila iz nepremičnega premoženja stečajnega dolžnika, ki sta jo upniku prerekala pritožnika, je upnik utemeljeval na izdani začasni odredbi za zavarovanje denarnih terjatev vseh upnikov do dolžnika. Ker se za tako začasno odredbo uporabijo določbe 270. člena in 271. člena ZIZ, po izrecni določbi 2. odstavka 270. člena ZIZ pa se z začasno odredbo ne pridobi zastavna pravica na predmetu zavarovanja, na podlagi izdane začasne odredbe upnik banka X ni pridobil ločitvene pravice, čeprav je bila vsebina začasne odredbe zaznamovana v zemljiški knjigi.
agrarna skupnost - članstvo v agrarni skupnosti - pravica do članstva v agrarni skupnosti - dedovanje premoženja agrarne skupnosti - dedovanje - možnost obravnavanja pred sodiščem - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Ker ZPVAS veže na članstvo v agrarni skupnosti pomembno premoženjsko posledico (dedovanje v naravi), mora imeti vsak od potencialnih dedičev možnost, da v sodnem postopku uveljavi to svojo pravico.
upniški odbor – imenovanje članov upniškega odbora – imenovanje na podlagi podatkov iz poslovnih knjig dolžnika – osnovni seznam preizkušenih terjatev – razrešitev članov upniškega odbora
Sodišče prve stopnje je glede na fazo postopka, v kateri je imenovalo upniški odbor, pravilno imenovalo za člane upniškega odbora tiste upnike, za katere je stečajni upravitelj posredoval obvestilo, da imajo po podatkih iz poslovnih knjig stečajnega dolžnika najvišji skupni znesek navadnih terjatev do dolžnika. Dejstva, ki jih navaja v pritožbi in se nanašajo na višino terjatev upnikov, ki izhajajo iz osnovnega seznama preizkušenih terjatev, za odločitev o pritožbi niso relevantna.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0082612
OZ člen 3, 15, 20, 20/3, 51, 51/1, 54, 54/1, 569. ZPP člen 8, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14.
kreditna pogodba - posojilna pogodba - oblika sklenitve pogodbe - ustna sklenitev pogodbe - pogodba o projektnem financiranju - veljavnost pogodbe - obstoj pogodbe - pogajanja za sklenitev pogodbe - odstop od pogajanj - nepoštena pogajanja - krivda za odstop od pogajanj - pravica do enakega varstva pravic - dokazna ocena - prosta presoja dokazov - obrazložitev - argumentacija sodbe - bistvene kršitve določb pravdnega postopka - narava kršitve
Ker lahko kreditno pogodbo sklene le banka, je bila sporna pogodba, ki jo stranke in sodišče imenujejo kreditna pogodba, lahko zgolj posojilna pogodba. To pogodbo ureja OZ v VIII. poglavju. Za njeno sklenitev oblika ni predpisana, zato je veljavno sklenjena tudi ustno sklenjena pogodba. OZ pogodbe o projektnem financiranju, ki naj bi bila med toženko in odstopnico sklenjena kot krovna pogodba, ne ureja. Gre torej za eno izmed t. i. inominatnih (brezimenskih) pogodb. Splošno pravilo, ki velja tudi za gospodarske pogodbe, je, da se za sklenitev pogodbe ne zahteva nikakršna oblika, razen, če zakon določa drugače, ali če se pogodbeni stranki sporazumeta, naj bo posebna oblika pogoj za veljavnost njune pogodbe. Ker pozitivno pravo ne določa posebnih pravil za pogodbo o projektnem financiranju, stranki pa sporazuma, da bo oblika pogoj za veljavnost nista zatrjevali, splošno pravilo o veljavnosti ustne pogodbe velja tudi zanjo.
Pravici do enakega varstva pravic ustreza obveznost sodišča, da se z navedbami stranke seznani, ter da se do njih, če so dopustne in za odločitev relevantne ter niso očitno neutemeljene, v obrazložitvi svoje odločbe tudi opredeli. Za zagotovitev ustavne pravice do poštenega sojenja kot tudi za zagotovitev zaupanja v sodstvo je velikega pomena, da stranka, tudi če sodišče njenemu zahtevku ne ugodi, lahko spozna, da se je z njenimi argumenti seznanilo in jih obravnavalo in jih torej ni prezrlo.
Temeljno sporočilo 8. člena ZPP ni prostost dokazne ocene v smislu intimnega prepričanja, marveč k racionalni argumentaciji zavezana dokazna ocena. Obrazložitev mora biti zato takšna, da izčrpno in poglobljeno ter z razumno argumentacijo prepriča stranke in sodišče druge stopnje. To terja posebno opredelitev tudi do dokazov, ki so si nasprotujoči. Pojasniti je potrebno v katerem delu so si nasprotujoči, kateremu od teh dokazov sodišče verjame in kateremu ne, ter seveda za to navesti ustrezne razloge. Vsega tega sodišče prve stopnje ni upoštevalo.
Za škodo odgovarja stranka, ki se je pogajala z namenom skleniti pogodbo, pa je ta namen brez utemeljenega razloga opustila.