ustavitev izvršbe na premičninah – nerelevantne trditve o pridobitvi ločitvene pravice na nepremičnini – vpliv začetka postopka zaradi insolventnosti na začete postopke izvršbe
Prav ima sicer pritožnik, da se oba VL postopka - osnovni VL 182138/2012 in postopek prodaje nepremičnine, ki je bil iz tega spisa izločen in se vodi pod VL 64105/2013 - obravnavata kot enovit postopek, vendar pa sklepi, ki so v tem (VL 182138/2012) postopku sprejeti v zvezi z ustavitvijo izvršbe z izvršilnimi sredstvi te zadeve, učinkujejo le na to zadevo. Sklep z dne 27. 5. 2015 se nanaša izključno na izvršilno sredstvo izvršbe na premičnine. Dejstva, ki jih je upnik navajal v pritožbi v zvezi s pridobitvijo ločitvene pravice na nepremičnini, bodo relevantna le v postopku VL 64105/2013. Z izpodbijanim sklepom ni bil razveljavljen sklepa o izvršbi, sodišče z njim ni razveljavilo morebiti opravljenih izvršilnih dejanj.
solastnina – delitev solastnih nepremičnin – načini delitve – fizična delitev z izplačilom razlike v vrednosti – upravičen interes – ustanovitev stvarne služnosti – solastniki – nujni sosporniki
Če posamezni udeleženec dela stvari, ki so mu bile dodeljene, sploh ne more ali delno ne more uporabljati brez uporabe drugega dela razdeljene stvari, mora sodišče v postopku za delitev stvari po uradni dolžnosti odločiti tudi o ustanovitvi stvarne služnosti, večjo oziroma manjšo vrednosti zemljišča zaradi ustanovljene služnosti pa upoštevati pri delitvi stvari.
Če je do zvišanja cen prišlo zaradi naraščanja cen v daljšem časovnem obdobju (zaradi trenda naraščanja cen nepremičnin v gospodarstvu), to ne predstavlja nepredvidljivega dogodka, na katerega bi se tožnik po nasprotni tožbi lahko utemeljeno skliceval, in to ne glede na končni rezultat (npr. 100% ali več kot 100% višje cene). Drugače bi veljalo v primeru velikega in izjemno naglega skoka cen.
ZPP člen 108, 108/5, 108/6, 184, 187. ZNP člen 37, 146. SPZ člen 88, 89, 89/2.
postopek za dovolitev nujne poti – sprememba predloga – nepopoln predlog – poziv za dopolnitev predloga – opozorilo na posledice – zavrženje predloga – nujna pot – določitev nujne poti – stroški postopka
S tem, ko je sodišče dopustilo, da predlagatelj predlog naknadno (po poteku roka za dopolnitev predloga) dopolni in navede še enega udeleženca postopka ter predlaga ureditev nujne poti tudi po njegovih parcelah, ki jih je že prej uporabljal kot pot, čemur lastnik parcele ni nasprotoval, ni ravnalo v nasprotju s 5. odstavkom 108. člena ZPP, temveč v duhu določb ZNP. Poleg tega iz sklepa sodišča, ki ga je izreklo na naroku, izhaja, da predlagatelja ni opozorilo na posledice morebitne opustitve zahtevane dopolnitve predloga v smislu določila 6. odstavka 108. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP, zaradi česar z morebitno sankcijo v obliki zavrženja predloga predlagatelj niti ni bil seznanjen.
IZVRŠILNO PRAVO – PRAVO EVROPSKE UNIJE – USTAVNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0053476
Uredba Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 805/2004 z dne 21. aprila 2004 o u vedbi evropskega naloga za izvršbo nespornih zahtevkov člen 10, 10/1, 10/1-b, 10/2. URS člen 22. ZPP člen 5, 339, 339/2, 339/2-8.
potrdilo o evropskem nalogu za izvršbo – umik potrdila o evropskem nalogu za izvršbo – enako varstvo pravic – pravica do izjave – kontradiktornost postopka
Po določbi člena 10(2) Uredbe se za umik potrdila o evropskem nalogu za izvršbo uporablja zakonodaja države članice izvora. V konkretnem primeru je torej treba uporabiti slovensko zakonodajo. Ustava RS v 22. členu določa, da je vsakomur zagotovljeno enako varstvo njegovih pravic v postopku pred sodiščem in pred drugimi državnimi organi, organi lokalnih skupnosti in nosilci javnih pooblastil, ki odločajo o njegovih pravicah, dolžnostih ali pravnih interesih. Neposreden izraz pravice do enakega varstva pravic v postopku pa je določba 5. člena ZPP, po kateri mora dati sodišče vsaki stranki možnost, da se izjavi o zahtevkih in navedbah nasprotne stranke.
Upnik v pritožbi utemeljeno opozarja, da je sodišče prve stopnje sledilo navedbam dolžnika in zahtevi za umik potrdila o evropskem nalogu za izvršbo ter dopolnitvi te zahteve ugodilo, ne da bi upniku pred izdajo izpodbijanega sklepa dalo možnost, da se izjavi o navedbah iz zahteve in njene dopolnitve.
objava popravka - nesorazmerna dolžina zahtevanega popravka - nezanikanje navedb v obvestilu - odklonitveni razlogi - popravek v širšem smislu - dostop do medija
Zahtevani popravek ni nesorazmerno daljši od obvestila, na katerega se nanaša, zato ta razlog za zavrnitev njegove objave ni podan. Obvestilo obsega 1523 besed oz. 3348 znakov s presledki, zahtevani popravek pa 242 besed oz. 1507 znakov s presledki. Treba je upoštevati celotno osnovno besedilo, saj se celotno (posredno) nanaša na tožnico, ne pa gledati samo posameznih stavkov in izsekov, ki jo eksplicitno omenjajo.
Tožnica s popravkom podaja svoje trditve o (ne)resničnosti dejstev, ki so v teh postopkih očitno sporna. To tudi po presoji pritožbenega sodišča presega to, čemur se reče popravek v širšem smislu, in je po ZMed dovoljen oz. predviden. Tožnica s svojim besedilom (...) ne odgovarja na objavljeno besedilo, ampak terja dostop do medija, do česar pa nima pravice, saj je zagotovljena uredniška svoboda oz. avtonomija ustvarjanja medijskih vsebin oz. programov.
nova odločba o varstvu in vzgoji otroka – spremenjene okoliščine – korist otroka – časovne meje pravnomočnosti – neformalen razgovor z otrokom
Zaupanje otroka v varstvo in vzgojo drugemu staršu ne predstavlja spremenjene okoliščine v smislu določbe 421. člena ZPP, ki bi bila pravno upoštevna, saj tožnik ni izkazal spremenjenih okoliščin, do katerih bi prišlo v času od odločitve v zadevi, v kateri je bil otrok zaupan v varstvo in vzgojo drugemu od staršev.
Časovne meje zajemajo vsa dejstva, ki so v prej citirani zadevi obstajala ob koncu glavne obravnave, kar pomeni, da je tožnik glede teh dejstev prekludiran.
Okoliščina, da ima pravna oseba blokiran račun, za plačilo sodne takse ni nepremagljiva ovira, saj lahko pravne osebe, če gre za plačila v manjših zneskih, za kar gre tudi v konkretnem primeru (631,00 EUR), opravljajo posle tudi gotovinsko. Na enak način (torej z gotovino) pa je možno tudi plačilo sodne takse.
ZFPPIPP člen 240, 240/1, 240/2, 240/3, 240/3-3, 300, 300/1, 302, 305, 305/1, 305/2, 308, 308/2, 308/3. ZIZ člen 270, 270/2.
preizkus terjatev – napotitveni sklep – začasna odredba za zavarovanje denarnih terjatev vseh upnikov do dolžnika – ločitvena pravica – dopolnitev pritožbe po izteku pritožbenega roka
Pravico do ločenega poplačila iz nepremičnega premoženja stečajnega dolžnika, ki sta jo upniku prerekala pritožnika, je upnik utemeljeval na izdani začasni odredbi za zavarovanje denarnih terjatev vseh upnikov do dolžnika. Ker se za tako začasno odredbo uporabijo določbe 270. člena in 271. člena ZIZ, po izrecni določbi 2. odstavka 270. člena ZIZ pa se z začasno odredbo ne pridobi zastavna pravica na predmetu zavarovanja, na podlagi izdane začasne odredbe upnik banka X ni pridobil ločitvene pravice, čeprav je bila vsebina začasne odredbe zaznamovana v zemljiški knjigi.
spor majhne vrednosti - postopek v sporih majhne vrednosti - dokazno breme - dokazni predlog - dokazovanje pravnorelevatnega dejstva - stroški dobave toplotne energije - delež stroškov - omejeni pritožbeni razlogi
Dokaznemu bremenu glede trditev o tem, kakšen delež stroškov bremeni toženko in na kakšni podlagi, tožnica ni zadostila.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - DEDNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0082597
ZD člen 28.
tožba za vrnitev darila - oblikovanje tožbenega zahtevka - prikrajšanje nujnega deleža - izračun nujnega deleža - celotna zapuščina zapustnika - razpoložljivi del zapuščine - vrednost daril - ničnost pogodbe - fiktivna pogodba - dokazno breme o drugačni naravi pogodbe
Dokazno breme, da gre za fiktivno pogodbo, ki prikriva darilno pogodbo, je na tožeči stranki. Tožnik tega dokaznega bremena ni zmogel, tako da je sodišče prve stopnje pravilno zavrnilo tožbeni zahtevek glede ničnosti pogodbe.
Tožba za vrnitev darila je izpodbojna tožba, saj je pravica nujnega dediča zahtevati vrnitev darila posebna vrsta izpodbojne pravice. Tožbeni zahtevek je oblikovalne in dajatvene narave. S tem, ko je sodišče prve stopnje ugodilo samo dajatvenemu zahtevku, zavrnilo pa oblikovalni del zahtevka, je napačno uporabilo materialno pravo.
Materialnopravna podlaga za izračun nujnega deleža in razpoložljivega dela je določba 28. člena ZD, v kateri je določeno, na kakšen način se ugotovi vrednost zapuščine, na podlagi katere se izračuna nujni delež. Najprej je treba popisati in oceniti vse premoženje, ki ga je imel zapustnik ob svoji smrti, tudi eventuelno tisto, s katerim je razpolagal z oporoko in vse njegove terjatve, tudi tiste, ki jih ima proti kakšnemu dediču. Od te vrednosti je potrebno odbiti zapustnikove dolgove, stroške za popis in ocenitev zapuščine in pogrebne stroške. Tako dobljenemu ostanku se doda vrednost vseh daril, ki jih je zapustnik dal na kakršenkoli način tistemu, ki bi po zakonitem dedovanju prišel v poštev kot dedič.
Pogoj, da pride do vračanja daril v zapuščino, je, da mora biti nujni delež prikrajšan, torej, da je zapustnik za časa življenja razpolagal tako, da je posegel v nerazpoložljivi del zapuščine.
Pritožnik ni (več) solastnik, zato mu sklep materialnopravno pravilno odreka intervencijski interes. Tožničin zahtevek meri le na toženkin delež na spornih nepremičninah.
obnova postopka – obnovitveni razlog se nanaša na postopek pred višjim sodiščem – predložitev predloga za obnovo postopka višjemu sodišču – zahteva za izločitev sodnika – konec glavne obravnave
Če so veljale kakršnekoli omejitve glede razpravljajoče sodnice na prvi stopnji za njeno odločanje v tej pravdi, se je to nanašalo na postopek pred sodiščem prve stopnje in ne na postopek pred pritožbenim sodiščem, zato sodišče prve stopnje ni imelo podlage za predložitev predloga za obnovo postopka pritožbenemu sodišču.
priposestvovanje lastninske pravice – priposestvovanje služnosti – priposestvovalna doba – dokazna ocena
Ker pritožba ni izpodbila zaključka sodbe, da tožnik ni dokazal, da bi prejšnja lastnika izvrševala posest spornega dela gozda, sam pa (morebitne) posesti ni izvrševal v obdobju, potrebnem za priposestvovanje, je odločitev o zavrnitvi zahtevka za ugotovitev lastninske pravice pravilna.
Ker pritožba ni izpodbila zaključka sodbe, da tožnik ni dokazal, da bi njegovi predniki uporabljali sporno pot, sam pa glede na to, da je že v letu 1998 nastal spor o poteku poti, služnostnih ravnanj, ki bi mogla biti podlaga za priposestvovanje služnosti, ni izvrševal potrebno dobo, je pravilna odločitev o zavrnitvi zahtevka za ugotovitev obstoja zatrjevane služnosti.
ZPP člen 116, 116/1, 286, 286/1, 286/4, 337, 337/1. ZIZ člen 60, 60/3.
vrnitev v prejšnje stanje – izguba pravice opraviti procesno dejanje – predlog za vrnitev v prejšnje stanje – prekluzija dokazov – predlaganje novih dokazov po prvem naroku za glavno obravnavo
Vprašanje pravočasnosti predložitve dokazov sodišče presoja po 4. odstavku 286. člena ZPP, po zaključku obravnave pa v morebitnem pritožbenem postopku po 1. odstavku 337. člena ZPP. Pri kasnejši predložitvi dokazov torej ne gre za izgubo pravice opraviti procesno dejanje, ki bi utemeljevala vrnitev v prejšnje stanje.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0082595
OZ člen 131, 131/1, 186, 186/2. ZPP člen 8, 14.
odškodninska odgovornost - pretep - naročnik napada - protipravno ravnanje napeljevalca - skupno delovanje več oseb pri povzročitvi škode - solidarna odgovornost - dokazna ocena - vezanost pravdnega sodišča na kazensko oprostilno sodbo
Pritožnica pri pretepanju tožnikov ni sodelovala, je pa napad naročila, ker je bila s tožnikoma v sporu. Pri skupnem delovanju več oseb pri povzročitvi škode je solidarno s povzročiteljem škode odgovoren tudi napeljevalec.
razmerja med starši in otroki – stiki – korist otroka – izvedenec – izvedensko mnenje – dopolnitev izvedenskega mnenja – pomanjkljivo izvedensko mnenje – zaslišanje izvedenca
Sodišče prve stopnje bi moralo zaslišati izvedenca na naroku pred izdajo sodbe in to ne le iz razloga iz 1. odstavka 253. člena ZPP, ki določa obvezno zaslišanje izvedenca na naroku, marveč iz razloga, ker je bilo dopolnilno izvedensko mnenje strokovno pomanjkljivo in ni odgovorilo na nobeno relevantno vprašanje.
nastanek terjatve po začetku stečajnega postopka - pravdni stroški - naključje
Tožeča stranka je morala plačati sodno takso v višini 630,00 EUR sicer že takrat, ko je bila zadeva odstopljena pravdnemu sodišču. To je tudi storila, in sicer 23. 8. 2012, torej še preden se je začel stečajni postopek. Ta se je namreč začel 6. 2. 2014. Takrat še ni bilo odločeno o stroških, saj še ni bilo mogoče vedeti, kdo je v pravdi uspel. O tem je lahko prvostopenjsko sodišče odločilo šele po preizkusu terjatev, ki ga je opravil stečajni upravitelj, in torej po začetku stečajnega postopka. Takrat je postalo očitno, da je tožeča stranka s svojimi zahtevki pravzaprav uspela v celoti. Šele takrat je obveznost stečajnega dolžnika nastala, saj je bil šele takrat zahtevek za povrnitev stroškov pravdnega postopka (gospodarskega spora) kot takšen utemeljen. Prva odločitev o stroških postopka je torej bila mogoča šele z izdajo izpodbijanega sklepa.
zapuščinski postopek – prekinitev zapuščinskega postopka – napotitev na pravdo – manj verjetna pravica – spor med dedičem in tretjo osebo
Pritožnika ne moreta biti napotena na pravdo, v kateri bi dokazovala „tujo“ lastninsko pravico na spornih pnevmatikah. Če je leasingodajalec (ali leasingojemalec) res lastnik pnevmatik, kot trdi dedinja, bi imel sam izločitveni zahtevek, vendar bi šlo v takem primeru za spor s tretjo osebo, v katerem ne pride do prekinitve zapuščinskega postopka.