Namen predhodnih odredb je res zavarovanje terjatev upnika za primer, da bi bila kasneje terjatev onemogočena, vendar je to zavarovanje vedno le pogojno, treba pa je upoštevati tudi posebno ureditev stečaja in temeljna načela, ki veljajo v stečajnem postopku, predvsem načelo enakega obravnavanja upnikov. V trenutku začetka stečaja terjatev tožnika še ni bila pravnomočno ugotovljena in zato tudi še niso bili izpolnjeni pogoji za izvršbo (ter s tem za spremembo pogojne zastavne pravice v nepogojno).
Po oceni pritožbenega sodišča bi sodišče prve stopnje moralo zavrniti tožbeni zahtevek iz razloga, ker tožeča stranka zaradi pomanjkljive pasivne legitimacije tožbenega zahtevka ni pravilno oblikovala. Tožena stranka namreč ni izpodbijala celotnega posla verižnih kompenzacij (zlasti odpusta dolga v razmerju med tožečo stranko kot upnikom in tretjo osebo kot dolžnikom), saj bi lahko le na ta način od tretje osebe, ki je bila poleg pravdnih strank vključena v ta posel, zahtevala vrnitev 55.132,70 EUR s pp.
Zaradi tega bi moral stečajni dolžnik v konkretnem primeru s tožbo zajeti tudi tretjo osebo in s tožbenim zahtevkom izpodbijati celoten posel verižne kompenzacije. Z razveljavitvijo tega pravnega posla bi oživele obligacijske pravice, spričo česar bi šele v tem primeru nastali pogoji za povračilni zahtevek po drugem odstavku 278. člena ZFPPIPP.
Zmotno je stališče sodišča prve stopnje, da je tožena stranka dolžna tožeči stranki vrniti prejeti denarni znesek, saj tožena stranka ni prejela svoje terjatve s plačilom, ampak je ta terjatev prenehala z verižnim pobotom.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSK0007031
ZKP člen 3, 18.
ugotavljanje dejanskega stanja – dokazna ocena - krivda
Pritožnica opozarja na neskladnost izpovedb za obtoženca obremenilnih prič, vendar po oceni pritožbenega sodišča njena dokazna ocena ne prepriča zato, ker izpostavlja neskladnost izpovedb zaslišanih prič v nebistvenih okoliščinah. Pritožnica nima prav, da bi sodišče prve stopnje moralo obtoženca oprostiti obtožbe zato, ker na vrečkah, v katerih se je nahajala prepovedana droga, ni bilo najti DNK sledi obtoženca in sledi papilarnih linij. Tem okoliščinam je sodišče prve stopnje dalo pravi pomen, poleg tega so drugi dokazi, ki jih je sodišče prve stopnje izvedlo, take narave, da ne dopuščajo dvoma v pravilnost prepričanja sodišča prve stopnje, da je obtoženec obravnavano kaznivo dejanje storil in da je podana njegova krivda.
V kolikor v matični evidenci zavarovancev za posamezna obdobja ni podatkov o višini plače zavarovanca (bodisi po krivdi delodajalca ali tožene stranke), ki so pomembni za ugotovitev zakonite pokojninske osnove, je potrebno uporabiti druge podatke, ki so na voljo. Bistveno je, da zavarovanec ne izgubi pravice, da višino svojih plač dokazuje z drugimi verodostojnimi dokazi. Upoštevajo se lahko znani podatki o primerljivih plačah, ni pa ovire, da se kot dokaz upošteva izračun izvedenca, ki temelji na znanih podatkih o plačah zavarovanca za del relevantnega obdobja, ali ob upoštevanju primerljivih plač sodelavcev.
Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 232, 238, 238/2, 244. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
nezmožnost za delo - bolniški stalež - absolutna bistvena kršitev postopka - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Imenovani zdravnik je z izpodbijano odločbo odločil, da je zavarovanka (v tem sporu stranska intervenientka) od 11. 1. 2014 do 11. 4. 2014 začasno nezmožna za delo zaradi bolezni. Pred tem pa je imenovani zdravnik z odločbo že odločil, da je zavarovanka od 11. 1. 2014 zmožna za delo. Do tega, da obstajata za isto obdobje dve različni odločitvi, se sodišče prve stopnje ni opredelilo in je s tem storilo absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP.
Odločba, s katero je bilo odločeno, da je zavarovanka od 11. 1. 2014 zmožna za delo, lahko vpliva na odločitev o začasni nezmožnosti za delo, potem ko bo ugotovljeno, ali in kdaj ter v kakšnem obsegu je postala pravnomočna. Pri tem je pomembno, da je bilo s to odločbo odločeno le o tem, da je stranska intervenientka zmožna za delo od 11. 1. 2014, ni pa odločeno, do kdaj oziroma za katero obdobje po 11. 1. 2014. To pomeni, da je v primeru pravnomočnosti navedene odločbe ta odločba pravnomočna le glede datuma, to je 11. 1. 2014.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - KORPORACIJSKO PRAVO - PRAVO DRUŽB
VSC0004150
ZGD-1 člen 33, 35. ZPP člen 133, 80, 81, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-11.
zakoniti zastopnik družbe - prokurist - vročanje - veljavnost vročitve
Dejstvo, da tožena stranka ni imela zakonitega zastopnika ne pomeni, da toženi stranki opravljene vročitve sodnih pisanj (vlog tožeče stranke in vabila na narok za glavno obravnavo) niso bile zakonite in pravilne.
Sodišče prve stopnje je navedbe prokurista iz vlog, ki jih je ta vlagal v imenu tožene stranke in v katerih je odgovarjal na vloge tožeče stranke in z njimi nasprotoval tožbenemu zahtevku, povzelo v trditveno podlago tožene stranke in jih dokazno presojalo, kar je le v korist tožene stranke. Pritožbeno sodišče tako ugotavlja, da so bili v postopku na prvi stopnji v polni meri varovani interesi tožene stranke in njena pravica do izjavljanja.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
VSL0082602
ZOZP člen 15, 20. ZPP člen 254. OZ člen 179.
direktna tožba zoper zavarovalnico - zavarovanje avtomobilske odgovornosti - povrnitev škode - vzročna zveza - dokazni postopek - dokaz z novim izvedencem - ugotavljanje odločilnega dejstva s pomočjo izvedenca - ugotavljanje obsega škodnih posledic - telesne bolečine - razlikovanje mnenj glede istega vprašanja
Povzročitelj prometne nesreče je imel na podlagi 15. člena ZOZP s toženko sklenjeno pogodbo o zavarovanju odgovornosti za škodo, ki jo z uporabo vozila povzroči tretji osebi. Na podlagi 20. člena ZOZP lahko oškodovanec zahteva povrnitev škode, ki jo krije zavarovanje avtomobilske odgovornosti, neposredno od zavarovalnice. Tožnik je zato z direktno tožbo zahteval od toženke povrnitev škode, ki jo je povzročil njen zavarovanec. Ker odgovornost zavarovanca toženke za škodni dogodek ni bila sporna, je bilo treba v postopku ugotoviti, ali obstaja vzročna zveza med škodnim dogodkom in zatrjevano škodo, v zvezi z nepremoženjsko škodo pa, ali je tožnik na podlagi predpostavk iz 179. člena OZ upravičen do denarne odškodnine.
Izvedenec travmatolog E. S. je v postopku pred sodiščem prve stopnje izdelal izvedensko mnenje, v katerem se je opredelil glede vrste in obsega telesnih poškodb pri tožniku zaradi škodnega dogodka, navedel je intenziteto bolečin in strahu ter opisal nevšečnosti, ki jih je imel tožnik tekom zdravljenja. Pravdni stranki nista imeli pripomb na izvedensko mnenje, zato sodišče prve stopnje izvedenca ni zaslišalo. Iz navedenih razlogov pritožba utemeljeno opozarja, da bi moralo sodišče prve stopnje pri ugotavljanju obsega škodnih posledic, ki so vezane na telesne poškodbe, upoštevati le mnenje E. S. in ne ugotovitev travmatologa V. S. iz izvedenskega mnenja Medicinske fakultete v delu, v katerem je ta izvedenec podal mnenje glede istih vprašanj, na katera je že odgovoril izvedenec E. S.
dedovanje – nujni dedič – kdo so nujni dediči – pravica do izjave – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka – smrt dediča – ustanovitev dedne pravice
Za dediča, ki je zapustnika preživel, a umrl pred zaključkom zapuščinskega postopka, se dedna pravica ne ustanavlja, saj ta ob njegovi smrti preide na njegove dediče.
STVARNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – ODVETNIŠTVO
VSL0070923
ZTLR člen 21, 22, 25. ZPP člen 41, 41/2, 44, 44/3, 367, 367/5. ZOdvT tarifna številka 1200.
ustvaritev nove stvari – premičnine – gradnja na tujem svetu – nedobrovernost graditelja in vedenje lastnika – originarna pridobitev lastninske pravice na objektu in zemljišču, potrebnem za redno rabo – parcelacija – sklepčnost tožbe – vrednost spornega predmeta – stroški – nagrada za zastopanje več oseb – pravica do povrnitve potnih stroškov
Instituta ustvaritve nove stvari ZTLR v 22. členu izrecno sicer ni omejeval na premičnine, vendar pojmovno in sistemsko ta določba temu najbolj ustreza. Kljub temu se je v sodni praksi v iskanju pravične rešitve uporabljala tudi v primeru gradenj, ko je prišlo do preureditve, nadgradnje oziroma adaptacije obstoječih zgradb in objektov, ko se je ugotavljalo, ali gre za izdelavo nove stvari v luči prispevka posameznega graditelja, upoštevajoč pestrost predvsem družinskih življenjskih situacij in pogosto neformalno izjavljeno voljo. V celoti novogradnjo na tujem svetu pa so v ZTLR urejala posebna določila 24. - 26. člena, kjer zakon posebej razlikuje situacije gradnje na zemljišču glede na dobrovernost graditelja in zavedanje lastnika o sami gradnji.
Tožnika sta na originaren način pridobila lastninsko pravico na objektu in zemljišču, potrebnem za redno rabo, čeprav sta vedela, da ne gradita na svoji, temveč solastni parceli, saj je preostali solastnik gradnjo vnaprej odobril in jo podpiral.
pridobitev lastninske pravice – priposestvovanje – dobra vera – domneva dobre vere – izpodbojna domneva – materialno dokazno breme – procesno dokazno breme
V novem sojenju mora sodišče prve stopnje upoštevati, da je zaradi medpravdnega prerazporejanja dokaznega bremena dokazno breme na tožniku, da s stopnjo prepričanja dokaže dobro vero.
IZVRŠILNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV - USTAVNO PRAVO
VSL0083906
URS člen 56, 56/2. OZ člen 417, 417/1. ZIZ člen 24, 24/3, 257, 257/1, 259, 259/1, 259/2.
izterjava preživnine - preživninska terjatev - sprememba upnika - odstop terjatve - prehod terjatve na novega upnika - nadaljevanje izvršbe z novim upnikom - prenos pravice - prenos terjatve - prepoved prenosa terjatve - judikatna terjatev - narava terjatve - katere terjatve se lahko prenesejo s pogodbo - polnoleten otrok - predhodna odredba - pogodba o odstopu terjatve - zapadla terjatev - izvršilni naslov - sklep o zavarovanju - bodoče terjatve - domneva nevarnosti - posebno varstvo otrok
Prepoved prenosa se nanaša predvsem na pravico, povezano z osebo, ne pa tudi na terjatev, o kateri je že odločeno s pravnomočnim izvršilnim naslovom in ki je tudi že zapadla.
Nezapadlih terjatev, ki sicer izhajajo iz izvršilnega naslova in so zavarovane s predhodno odredbo, v skladu s 417. členom OZ ni mogoče veljavno prenesti.
postopek poenostavljene prisilne poravnave - procesna legitimacija za vložitev pritožbe - zloraba procesnih pravic - glasovanje o poenostavljeni prisilni poravnavi
Dolžnik je s tem, ko upnico ni uvrstil na seznam navadnih terjatev, želel doseči, da upnica ne bi bila stranka v tem postopku, s čimer bi ji onemogočil opravljanje procesnih opravil, med drugim glasovanje o poenostavljeni prisilni poravnavi.
Iz seznama navadnih nezavarovanih terjatev upnikov do dolžnika izhaja, da je skupni znesek teh terjatev 148.532,11 EUR, terjatvi upnice banke B. d. d. pa znašata 213.490,98 EUR in 549.481,07 EUR. V kolikor bi se trditve o statusu terjatev upnice izkazale za resnične, bi navedeno lahko predstavljalo pomembno okoliščino v zvezi s presojo trditev pritožnice o zlorabi postopka poenostavljene prisilne poravnave za preprečitev začetka stečajnega postopka nad dolžnikom.
SODNI REGISTER – PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0077932
ZSReg člen 11, 11/2, 12, 12/3, 14, 14/2, 17, 17/1, 34, 34/1, 36, 36/3, 40, 40/2, 40/3. ZZ člen 11, 12, 45, 47. ZASP člen 148, 148-1. ZPP člen 70, 70-6.
udeleženec postopka – zakoniti zastopnik – pravni interes za pritožbo – izločitev sodnika – dvom v nepristranskost sodnika
Ko registrsko sodišče odloča o vpisu predlaganih sprememb v sodni register vpisanih podatkov, mora skladno s 1. odstavkom 34. člena ZSReg ugotoviti tudi, ali izhaja utemeljenost zahtevka za vpis iz listin, ki so priložene predlogu, ali listine glede podatkov, ki se vpisujejo v sodni register, ustrezajo predpisani vsebini, ali so bile listine izdane v predpisanem postopku in ali so izpolnjenje druge materialnopravne predpostavke, ki jih za vpis določa zakon. Prav s pritožbo zoper vpis pa pritožniki opozarjajo na to, da odločitve za predlagani vpis sprememb v sodni register (posledično pa tudi listine, ki so bile priložene predlogu) niso bile sprejete in izdane v predpisanem postopku glede na določbe Statuta Zavoda A. in v njem določenih pristojnosti organov zavoda. Pred vložitvijo obravnavanega predloga za vpis sprememb je bil v sodnem registru vpisan kot zastopnik zavoda N. N., ki je v tem svojstvu zadolžen za zakonitost dela zavoda, zato mu je v tem svojstvu treba priznati pravni interes za pritožbo, v kateri opozarja prav na kršitev predpisanega postopka sprejema sprememb, predlaganih za vpis v sodni register. V zvezi s tem vprašanjem pa se logično izpostavlja tudi vprašanje pravilnega zastopanja predlagatelja vpisa sprememb v sodni register, ki je bil v obravnavanem primeru sam zavod. N. N. je zato treba priznati pravni interes za pritožbo.
pravica do dobrega imena in časti – povrnitev nepremoženjske škode – kršitev osebnostnih pravic – objektivna žaljivost – preklic izjave – predpostavke odškodninske odgovornosti – protipravnost – škoda
Zapisi v mnenju toženke kot koordinatorja niso objektivno žaljivi, saj toženka tožnici ni očitala nobenih bolezenskih stanj ali zdravstvenih motenj, ampak je podala le utemeljen sum, da tožnica trpi za duševno motnjo, za ugotovitev katerih pa je predlagala konzilij psihiatrov in šele konzilij bi takšna stanja lahko potrdil ali ovrgel. S pojasnjenim predlogom za pregled tožnice po konziliju psihiatrov toženka ni posegala v osebnostne pravice tožnice.
ZAVAROVANJE TERJATEV – IZVRŠILNO PRAVO – PRAVO VREDNOSTNIH PAPIRJEV – POGODBENO PRAVO
VSL0070872
ZIZ člen 41a. OZ člen 1012.
izvršilni postopek na podlagi menice – neakceptirana menica – kupoprodajna pogodba – poroštvo – solidarno poroštvo
V primeru, ko se izvršilni postopek začne na podlagi menice, po ugovoru toženca pa se postopek nadaljuje v pravdi, tožnik sme uveljavljati drugo pravno podlago za uveljavljanje svojega tožbenega zahtevka (poroštvo).
zastaranje – pretrganje zastaranja – pripoznava dolga – prošnja za odpis dolga
Obstoj dolga je toženka predhodno prerekala, nakar je v spornem dopisu prosila za njegov odpis. S tem dopisom je toženka nedvomno (posredno) priznala obstoj dolga. Toženka je sporno izjavo podala prej, preden je petletni zastaralni rok iztekel, s tem pa je pretrgala tek zastaralnega roka.
ODŠKODNINSKO PRAVO – ZAVAROVALNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – ODVETNIŠTVO
VSL0083777
OZ člen 131, 179, 943. ZOZP člen 20a.
odškodninska odgovornost – povrnitev nepremoženjske škode – poškodba vratne hrbtenice – neizražene degenerativne spremembe oškodovanca – vzročna zveza – telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem – strah – zmanjšanje življenjske aktivnosti – obvezno zavarovanje v prometu – zamuda zavarovalnice – začetek teka zakonskih zamudnih obresti – povrnitev pravdnih stroškov – nagrada za postopek – nagrada za narok v ponovljenem postopku – načelo uspeha v postopku – uspeh po temelju – uspeh po višini
Ne drži pritožbena navedba, da bi sodišče glede obrestnega dela zahtevka moralo uporabiti 943. člen OZ, saj v konkretnem primeru ne gre za zavarovalno pogodbo med pravdnima strankama, pač pa za odškodnino iz naslova obveznega zavarovanja v prometu. Sodišče prve stopnje je glede zamude pravilno uporabilo specialno določilo 20a. člena ZOZP in pravilno zaključilo, da je prišla zavarovalnica v zamudo v treh mesecih od dneva, ko je prejela odškodninski zahtevek.
protipravno ravnanje policistov – odškodninska odgovornost države – uporaba prisilnih sredstev – prekoračitev načela sorazmernosti – nepremoženjska škoda – udarnine in odrgnine – odškodnina – odškodnina za telesne bolečine – odškodnina za strah
Policisti so pri uporabi prisilnih sredstev prekoračili načelo sorazmernosti (tožena stranka ni dokazala, da bi po odstranitvi tožnika s tribune še obstajala potreba po uporabi prisilnih sredstev oziroma celo za njihovo stopnjevanje), zato je bilo njihovo ravnanje nezakonito in je podana krivdna odgovornost tožene stranke.
Shranjevalec mora po 729. členu OZ prejeto stvar hraniti za položnika in mu jo vrniti, ko jo ta zahteva. Brez pomena je zato pritožbeni očitek, da tožnica ni (izrecno) zatrjevala odtujitve, poškodbe ali uničenja spornih lesnih zalog. Kot je toženki pravilno pojasnilo že sodišče prve stopnje, je bila toženka tista, ki bi morala dokazati, da kljub skrbnosti ni mogla preprečiti nastopa okoliščin, ki so ji onemogočile izpolnitev pogodbe.