OZ člen 921. Splošni pogoji za kasko zavarovanje vozil 0-1AK-01/07 člen 3, 3/6, 20.
zavarovalna pogodba – zavarovanje avtomobilskega kaska – dodatno zavarovalno kritje – splošni zavarovalni pogoji – plačilo zavarovalnine – materialna škoda na vozilu – spornost načina izračuna zavarovalnine
Tožena stranka zgolj zaradi nepredložitve ustreznega računa za popravilo svetlobnih teles in ogledal ne more zavrniti izplačila zavarovalnine, ne le zato, ker je delno plačala škodo (brez računa), ampak tudi zato, ker je sama izdelala izračun stroškov popravila, pravdni stranki pa sta se na glavni obravnavi o njihovi višini tudi sporazumeli.
SODNI REGISTER – PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0077932
ZSReg člen 11, 11/2, 12, 12/3, 14, 14/2, 17, 17/1, 34, 34/1, 36, 36/3, 40, 40/2, 40/3. ZZ člen 11, 12, 45, 47. ZASP člen 148, 148-1. ZPP člen 70, 70-6.
udeleženec postopka – zakoniti zastopnik – pravni interes za pritožbo – izločitev sodnika – dvom v nepristranskost sodnika
Ko registrsko sodišče odloča o vpisu predlaganih sprememb v sodni register vpisanih podatkov, mora skladno s 1. odstavkom 34. člena ZSReg ugotoviti tudi, ali izhaja utemeljenost zahtevka za vpis iz listin, ki so priložene predlogu, ali listine glede podatkov, ki se vpisujejo v sodni register, ustrezajo predpisani vsebini, ali so bile listine izdane v predpisanem postopku in ali so izpolnjenje druge materialnopravne predpostavke, ki jih za vpis določa zakon. Prav s pritožbo zoper vpis pa pritožniki opozarjajo na to, da odločitve za predlagani vpis sprememb v sodni register (posledično pa tudi listine, ki so bile priložene predlogu) niso bile sprejete in izdane v predpisanem postopku glede na določbe Statuta Zavoda A. in v njem določenih pristojnosti organov zavoda. Pred vložitvijo obravnavanega predloga za vpis sprememb je bil v sodnem registru vpisan kot zastopnik zavoda N. N., ki je v tem svojstvu zadolžen za zakonitost dela zavoda, zato mu je v tem svojstvu treba priznati pravni interes za pritožbo, v kateri opozarja prav na kršitev predpisanega postopka sprejema sprememb, predlaganih za vpis v sodni register. V zvezi s tem vprašanjem pa se logično izpostavlja tudi vprašanje pravilnega zastopanja predlagatelja vpisa sprememb v sodni register, ki je bil v obravnavanem primeru sam zavod. N. N. je zato treba priznati pravni interes za pritožbo.
DEDNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0083155
ZOR člen 591. SZ člen 125. ZD člen 174.
sklep o dedovanju – vrednost daril – napotitev na pravdo – sporna dejstva – manjvrednost podarjenega stanovanja – neprofitna najemnina
Odločilno dejstvo, torej dejstvo zasedenosti stanovanj, med dedinjama v postopku sploh ni bilo sporno. Sodišče prve stopnje tako pred izdajo napotitvenega sklepa ni ugotavljalo, ali in katera dejstva so med dedinjama sporna, zato je navedeni sklep v delu, ki se je nanašal na navedeno napotitev, izdalo preuranjeno. Ob nespornem dejstvu zasedenosti stanovanj in le iz tega razloga zatrjevane manjvrednosti stanovanj, razloga za napotitev na pravdni postopek ni.
vdihovanje diklorometana – povrnitev premoženjske škode – nezadostna trditvena podlaga – nepremoženjska škoda – primerna odškodnina – telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem – strah – nepostavitev izvedenca – uporaba izvedenskega mnenja iz druge pravde – istovrstnost primera – soglasje strank – začetek teka zakonskih zamudnih obresti
Tožničin zahtevek je bilo treba zavrniti že zaradi neustrezne (nezadostne) trditvene podlage in ne nedokazanosti. V pritožbi se tožnica sklicuje na uporabo prostega preudarka in splošno znana dejstva. Materialni stroški, ki naj bi jih v obravnavanem primeru utrpela, niso splošna znana dejstva. Poleg tega se oba navedena instituta nanašata na vprašanje dokazovanja (oziroma potrebnosti izvajanja dokazov), in ne zagotovitve ustrezne trditvene podlage. To mora pravdna stranka zagotoviti v vsakem primeru (šele nato pa je moč, če so za to zakonski pogoji podani, omenjena instituta uporabiti).
Pri ugotavljanju obsega škode iz naslova telesnih bolečin in nevšečnosti med zdravljenjem ter strahu, v kolikor ne gre za zapletenejše (ali manj običajne) zadeve, velikokrat zadošča že oškodovančeva izpovedba (oziroma z njegove strani predložena medicinska dokumentacija). Za oceno le-te oziroma presojo, ali so z njo trditve tožnika (oškodovanca) izkazane, sodnik (vsaj v enostavnejših zadevah) pomoči izvedenca (nujno) ne rabi, saj za to največkrat zadoščajo običajne (splošne) življenjske izkušnje (znanje) povprečnega odraslega človeka.
protipravno ravnanje policistov – odškodninska odgovornost države – uporaba prisilnih sredstev – prekoračitev načela sorazmernosti – nepremoženjska škoda – udarnine in odrgnine – odškodnina – odškodnina za telesne bolečine – odškodnina za strah
Policisti so pri uporabi prisilnih sredstev prekoračili načelo sorazmernosti (tožena stranka ni dokazala, da bi po odstranitvi tožnika s tribune še obstajala potreba po uporabi prisilnih sredstev oziroma celo za njihovo stopnjevanje), zato je bilo njihovo ravnanje nezakonito in je podana krivdna odgovornost tožene stranke.
ODŠKODNINSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – ZAVAROVALNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0083150
OZ člen 131, 921, 944. ZPP člen 8, 339, 339/2, 339/2-14, 339/2-15.
zavarovalna pogodba – nastanek zavarovalnega primera – fingirana prometna nesreča – dokazno breme – dokazna ocena – protispisnost
Sodna praksa je doslej večkrat obravnavala in se izrekla glede vprašanja razporeditve trditvenega in dokaznega bremena v primeru, kadar je oškodovanec sopotnik v enem od v prometni nesreči udeleženih vozil, zavarovalnica pa ugovarja, da ni dolžna plačati škode zaradi prirejene (nameščene, fingirane) prometne nesreče. Tako mora tožnik trditi in dokazati nastanek zavarovalnega primera, medtem ko je trditveno in dokazno breme, da gre za „nameščeno“ prometno nesrečo, na strani tožene stranke.
pravica do dobrega imena in časti – povrnitev nepremoženjske škode – kršitev osebnostnih pravic – objektivna žaljivost – preklic izjave – predpostavke odškodninske odgovornosti – protipravnost – škoda
Zapisi v mnenju toženke kot koordinatorja niso objektivno žaljivi, saj toženka tožnici ni očitala nobenih bolezenskih stanj ali zdravstvenih motenj, ampak je podala le utemeljen sum, da tožnica trpi za duševno motnjo, za ugotovitev katerih pa je predlagala konzilij psihiatrov in šele konzilij bi takšna stanja lahko potrdil ali ovrgel. S pojasnjenim predlogom za pregled tožnice po konziliju psihiatrov toženka ni posegala v osebnostne pravice tožnice.
ZPP člen 451, 452, 452/2, 452/3, 453, 458. OZ člen 921.
spor majhne vrednosti – nedovoljeni pritožbeni razlogi – plačilo zavarovalne premije – razpravno načelo – dopolnitev tožbe – izpodbijanje dejanskega stanja
Prvostopenjsko sodišče je toženki dopolnitev tožbe s pozivom, naj v roku 8 dni odgovori na navedbe tožnice vročilo 10. 3. 2014, vendar toženka na dopolnitev tožbe ni odgovorila kljub opozorilu, da se dejstva in dokazi, podani izven navedenih vlog, ne upoštevajo.
spor majhne vrednosti – kupoprodajna pogodba – izpolnitveni upravičenec – izpolnitev tretji osebi
Ker iz s strani tožnika izdanega računa jasno izhaja, da mora kupec obveznost plačila kupnine izpolniti tretjemu, v konkretnem primeru MF DURS, je pravilno stališče sodišča prve stopnje, da je tožena stranka svojo obveznost plačila kupnine v celoti izpolnila.
Elektronsko sporočilo, poslano z elektronskega naslova dolžnika (družbe), ne dokazuje toženčevega pristopa k njenemu dolgu, saj je v njem navedeno le „zanesljivo bom plačal“, ne pa višina in v kakšnem svojstvu je poslano.
ZFPPIPP člen 147, 147/1, 147/3, 147/4, 238, 238/1, 238/1-1, 238/1-2.
prekinitev postopka odločanja o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka – predlog dolžnika za začetek prisilne poravnave – poziv k dopolnitvi nepopolnega predloga – nepodaljšljiv rok za dopolnitev popolnega predloga za začetek postopka prisilne poravnave – opravičitev zahteve za odložitev odločanja o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka
Sodišče roka za dopolnitev nepopolnega predloga za začetek postopka prisilne poravnave ne sme podaljšati.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0082592
OZ člen 131, 131/1. ZPP člen 243.
odškodninska odgovornost izvedenca - protipravno ravnanje izvedenca - groba kršitev izvedenčevega dela - huda kršitev del - napaka v izvedenskem mnenju - strokovno znanje - razjasnitev pravno pomembnega dejstva - dokazna ocena izvedenskega mnenja
Pojem protipravnosti ravnanja izvedenca je, podobno kot pri sodniku, drugačen kot pri splošnem civilnem deliktu in o protipravnem ravnanju izvedenca lahko govorimo le v primeru grobih kršitev izvedenčevega dela, v primeru samovolje oziroma v primerih najhujših oblik protipravnosti. Protipravnost izvedenčevega ravnanja je tako podana le, če poda svoje mnenje v očitnem nasprotju s pravili znanosti in stroke, če odstopa od ustaljenih metod spoznavanja, zlorabi dana pooblastila ter namenoma povzroči škodo kateri od strank postopka. Odgovoren je torej le za hude kršitve, ne pa za vsako morebitno napako v izvedenskem mnenju, in le v navedenem okviru mora sodišče obravnavati protipravnost ravnanja izvedenca.
Pravnomočnost odločbe, izdane na podlagi spornega izvedenskega mnenja, ne preprečuje možnosti presoje o zatrjevani protipravnosti ravnanja izvedenca.
nujna pot - pogoji za dovolitev nujne poti - načelo sorazmernosti kolidirajočih lastninskih pravic - predlog za regulacijsko začasno odredbo - verjetnost obstoja terjatve
Ugotovljeno dejstvo, da do nepremičnin predlagateljice, ki v naravi predstavljajo kmetijska zemljišča, delno po teh (in ostalih predlagateljici solastnih) zemljiščih že vodi potna povezava (v teren vkopana gozdna pot povprečne širine 3 m), čeprav manj udobna (daljša) in morebiti celo potrebna določenih posegov za vse želene modalitete prevoza, po presoji sodišča druge stopnje vendarle že samo po sebi zadošča za zaključek, da bi bilo s sicer krajšo in posledično za predlagateljico cenejšo in udobnejšo potjo preko ograjenega dvorišča stanovanjske hiše nasprotnega udeleženca v lastninsko pravico slednjega prekomerno poseženo.
STVARNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – ODVETNIŠTVO
VSL0070923
ZTLR člen 21, 22, 25. ZPP člen 41, 41/2, 44, 44/3, 367, 367/5. ZOdvT tarifna številka 1200.
ustvaritev nove stvari – premičnine – gradnja na tujem svetu – nedobrovernost graditelja in vedenje lastnika – originarna pridobitev lastninske pravice na objektu in zemljišču, potrebnem za redno rabo – parcelacija – sklepčnost tožbe – vrednost spornega predmeta – stroški – nagrada za zastopanje več oseb – pravica do povrnitve potnih stroškov
Instituta ustvaritve nove stvari ZTLR v 22. členu izrecno sicer ni omejeval na premičnine, vendar pojmovno in sistemsko ta določba temu najbolj ustreza. Kljub temu se je v sodni praksi v iskanju pravične rešitve uporabljala tudi v primeru gradenj, ko je prišlo do preureditve, nadgradnje oziroma adaptacije obstoječih zgradb in objektov, ko se je ugotavljalo, ali gre za izdelavo nove stvari v luči prispevka posameznega graditelja, upoštevajoč pestrost predvsem družinskih življenjskih situacij in pogosto neformalno izjavljeno voljo. V celoti novogradnjo na tujem svetu pa so v ZTLR urejala posebna določila 24. - 26. člena, kjer zakon posebej razlikuje situacije gradnje na zemljišču glede na dobrovernost graditelja in zavedanje lastnika o sami gradnji.
Tožnika sta na originaren način pridobila lastninsko pravico na objektu in zemljišču, potrebnem za redno rabo, čeprav sta vedela, da ne gradita na svoji, temveč solastni parceli, saj je preostali solastnik gradnjo vnaprej odobril in jo podpiral.
obseg zapuščine – izločitev iz zapuščine v korist zapustnikovih potomcev – prekinitev zapuščinskega postopka – napotitev na pravdo
Za prekinitev zapuščinskega postopka in napotitev dediča na pravdo zadostuje dedičeva zahteva, da se določen del zapustnikovega premoženja izloči iz zapuščine iz razloga po 1. odstavku 32. člena ZD, ne da bi pri tem navajal dejstva za potrditev njegove zahteve.
rok za plačilo sodne takse - pravočasnost plačila sodne takse - domneva pravočasnosti plačila sodne takse - plačilo prek ponudnika plačilnih storitev - domneva umika tožbe
Določilo 6.b člena ZST-1 (s svojo domnevo) varuje taksnega zavezanca, ki je ponudniku plačilnih storitev dal nalog za plačilo pravočasno, a je ponudnik bančnih storitev plačilo dejansko izvedel šele kasneje oziroma je plačilo na prehodni podračun sodišča iz kakega drugega razloga prispelo šele v roku 3 dni po poteku roka za plačilo sodne takse. Vendar pa je že iz samega besedila omenjene določbe razvidno, da se z njo rok za plačilo sodne takse ne podaljšuje še za tri (delovne) dni.
DEDNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – SODNE TAKSE
VSL0070901
ZD člen 59, 61, 64. ZPP člen 105a, 154, 154/1, 163, 212, 226, 227.
pisna oporoka pred pričami – veljavnost oporoke – oporočna sposobnost – bolezen ali starostna oslabelost oporočitelja – razveljavitev oporoke – odsotnost primerjalnih podpisov oporočnih prič – izdelava grafološke ekspertize – smiselna uporaba pravil o edicijski dolžnosti – konkretiziranost in substanciranost dokaznega predloga – stroški postopka – konkretiziranost stroškovnega zahtevka – plačilo sodne takse kot predpostavka za obravnavanje pritožbe
Oporočna sposobnost (razsodnost oporočitelja) je po 59. členu ZD pogoj za veljavnost vsake oporoke. Pisna oporoka pred pričami pa ni veljavna tudi takrat, ko oporočitelj zaradi bolezni ali starostne oslabelosti ne more več pisati (64. člen ZD). Ker sodišče prve stopnje zatrjevanih dejstev o zapustnikovem telesnem in duševnem stanju v času, iz katerega izvira sporna oporoka, ni celovito preverilo s ponujenimi dokazi, je vprašljivo, ali je odločitev o zavrnitvi tožbenega zahtevka materialnopravno pravilna.