predlog za oprostitev plačila sodne takse – pogoji za oprostitev plačila sodnih taks – slabo premoženjsko stanje
Dejstvo, da pravna oseba nima sredstev za plačilo celotne takse (ki se odraža s slabim premoženjskim stanjem), ne zadostuje tudi za zaključek, da sredstev za plačilo ni zmožna zagotoviti oziroma jih ni zmožna zagotoviti takoj v celotnem znesku brez ogrožanja svoje dejavnosti.
Kot je prepričljivo ugotovilo sodišče prve stopnje, v obravnavani zadevi ne gre le za „neko poznanstvo med oškodovanko in obdolžencem“ pač pa sta bila obdolženi in oškodovanka od leta 2008 do leta 2011 v tesnih stikih, naravo teh pa izkazuje tudi vsebina SMS sporočil, ki jih je obdolženi pošiljal na mobilni telefon oškodovanke. Glede na to, da se je sodišče prve stopnje v dokaznem postopku seznanilo tudi z bančnim potrdilom, iz katerega je razvidno, da je oškodovanka iz svojega računa dne 19.10.2009 dvignila 20.000,00 EUR gotovine, tudi pritožbeno sodišče ni imelo razloga, da ne bi verjelo oškodovanki, ki je povedala, da je istega dne obdolžencu izročila 15.000,00 EUR in, ker mu je zaradi čustvene navezanosti popolnoma zaupala, od njega tudi ni zahtevala kakršnega koli potrdila.
zavrženje tožbe - rok za sodno varstvo - zamuda roka - fikcija vročitve
Ker tožnica poštne pošiljke, ki je vsebovala redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, ni dvignila oziroma prevzela v roku za sprejem, se v skladu s 4. odstavkom 88. člena ZDR-1 vročitev šteje za opravljeno, ko poteče osmi dan od dneva prvega poskusa vročitve (to pa je 13. 9. 2014). Zato je tožba, ki jo je tožnica vložila 27. 10. 2014, prepozna, ker jo je vložila po izteku 30 dnevnega roka za uveljavljanje sodnega varstva in jo je sodišče prve stopnje pravilno zavrglo kot prepozno.
DELOVNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VDS0014179
ZDR člen 84, 84/1. OZ člen 131, 131/1, 131/2, 171, 171/1, 179.
odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu - odškodnina - krivdna odgovornost
Tožnik se je poškodoval pri sestavljanju počitniške hišice, ko je dvignil odrezano panelno ploščo (velikosti 5 m x 2,7 m in teže 10 do 15 kg), da bi jo postavil na oder, pri tem pa se je plošča obrnila in zdrsnila proti tlem, ob tem pa ga je rob plošče udaril v dlan leve roke. Prva tožena stranka (tožnikov delodajalec) ni zagotovila pravilnega načina dela (pravilno se bi delo moralo opravljati v paru, tako da delavec, ki stoji na tleh, dvigne panel, drugi delavec, ki stoji na odru, pa panel prime in ga odloži na oder) in ni poskrbela, da bi delavec opravljal delo v paru, temveč je bilo običajno, da delo opravlja en sam delavec. Zato je podana krivdna odgovornost prve tožene stranke in posledično solidarna odgovornost druge tožene stranke (zavarovalnice). Tožnik je ravnal skladno z navodili in tako, kot je bilo običajno pri prvi toženi stranki, zato mu ni mogoče pripisati soprispevka k nastali nezgodi.
ZFPPIPP člen 399, 399-1. KZ-1 člen 196, 196/1, 202.
postopek osebnega stečaja – ovire za odpust obveznosti – kazniva dejanja proti premoženju ali gospodarstvu – kršitev temeljnih pravic delavcev – kršitev pravic iz socialnega zavarovanja – osebni stečajni dolžnik kot direktor družbe – pogoj pridobitve protipravne premoženjske koristi
Če samostojni podjetnik delavcem ne izplača dohodkov in prispevkov, ki jih je po splošnih ali posebnih aktih dolžan izplačevati, to dejansko stori v korist svojega premoženja. Stečajni dolžnik v konkretnem postopku pa ni bivši samostojni podjetnik, pač pa bivši direktor gospodarske družbe. Ker je ta družba v stečajnem postopku, je dolžnik kot družbenik te družbe upravičen do preostanka stečajne mase, ki bi ostala po poplačilu vseh terjatev. Ker pa ta družba nima prav nobenega premoženja, ne drži, da obveznosti do svojih delavcev ni izpolnila iz koristoljubnih razlogov direktorja in družbenika te družbe, to je dolžnika v predmetnem postopku osebnega stečaja.
Dejstvo je, da vsak stik otroka s staršem, s katerim ne živi, in vrnitev k staršu, kateremu je zaupan v vzgojo in varstvo, zanj predstavlja določen stres in obremenitev, toda to je zaradi odločitve staršev, da ne želita več živeti skupaj, postalo del otrokovega življenja in kot takega ga je treba sprejeti. Naloga staršev je, da otroku omogočita čim lažje prehajanje od enega k drugemu, mu pri morebitnih težavah s prilagajanjem na drugačno okolje pri enem ali pri drugem nudita potrebno oporo, predvsem pa, da starša eden zoper drugega vpričo otroka ali celo preko njega ne izražata negativnih čustev drug do drugega. Takega ravnanja (čeprav je neuspelo skupno življenje nedvomno generator tovrstnih vzpodbud) se morata starša vzdržati, sicer lahko drugi od staršev zaščiti otrokovo korist, tako da predlaga spremembo stikov in starša, ki z bivšim partnerjem medsebojno obračunava prek otroka, pri izvajanju stikov omeji s sodno odločbo.
IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSL0058678
URS člen 23, 23/1, 36, 36/1. OZ člen 269, 269/1, 269/2. ZIZ člen 15, 17, 17/1, 212, 212/2, 226, 226/2, 226/4. ZOdvT člen 22, 22/2, 27, 27/2. ZPP člen 212, 213, 213/1, 337, 337/1.
izvršilni naslov - nedenarna obveznost - sodni penali - sklep o določitvi sodnih penalov - izpolnitev nedenarne obveznosti - nezmožnost izpolnitve obveznosti - kršitev pravice do zasebnosti in nedotakljivosti stanovanja - višina sodnih penalov - omejitev višine sodnih penalov - skupna posest - izvršljiva obveznost - trditveno in dokazno breme - slabo premoženjsko stanje - nedopustne pritožbene novote - dodaten rok za izpolnitev obveznosti - zmanjšanje sodnih penalov - denarna kazen - analogna uporaba zakona - vrednost predmeta v izvršilnem postopku - določitev vrednosti predmeta po prostem preudarku
Dolžnik bi moral vse trditve, ki se nanašajo na nezmožnost izpolnitve obveznosti iz izvršilnega naslova, ugovarjati že v postopku izdaje izvršilnega naslova, saj ne gre za dejstva, ki bi nastopila šele po izdaji izvršilnega naslova.
Ob izdaji sklepa o določitvi sodnih penalov ni mogoče ugotavljati nastanka očitnega nesorazmerja med vrednostjo nedenarne obveznosti in višino sodnih penalov, saj je v tem sklepu dolžniku določen dodaten rok, v katerem lahko dolžnik svojo nedenarno obveznost še izpolni in se s tem izogne plačilu sodnih penalov.
Tožnica zahteva plačilo odškodnine za nepremoženjsko škodo, ki naj bi ji nastala zaradi protipravnega ravnanja sedaj že pokojnega A.A. Odškodnino zahteva od mladoletne toženke kot njegove edine zakonite dedinje.
Ker tožnica ni dokazala obstoja zatrjevanega škodnega dogodka, je neutemeljen tudi pritožbeni očitek, da bi sodišče prve stopnje moralo postaviti izvedenca travmatologa, ki bi se po mnenju pritožnice edini lahko opredelil do tega, ali udarec z dlanjo po desnem licu predstavlja ustrezno silo, ki bi lahko povzročila zatrjevane težave z zobmi.
Pritožba navaja vrsto novih dejstev glede višine dolga in pobotov. Navajanja v pritožbi ni opravičila; iz same pritožbe ni razvidno niti, ali so ta dejstva obstajala še na naroku za glavno obravnavo, ali pa so nastala šele po naroku.
Pravnomočna sodba ni ovira morebitnemu dogovoru strank, kako medsebojno poravnavati vzajemne obveznosti, npr. s pobotom.
Tožnika nimata ekonomskega interesa na vzpostavitev prejšnjega stanja glede postavitve dveh zabojnikov za smeti, ki jih je odpeljal toženec. Nista namreč prerekala njegove trditve, da jima je komunalno podjetje že pred vložitvijo tožbe pripeljalo nov zabojnik za odlaganje odpadkov.
ugovor zoper plačilni nalog - rok - zamuda roka - neplačilo sodne takse
Tožeča stranka je ugovor zoper (prvi) plačilni nalog za plačilo sodne takse z dne 8. 10. 2014, ki je bil tožničinemu pooblaščenu vročen 15. 10. 2014, vložila dne 12. 12. 2014, to je po poteku 8 - dnevnega roka za vložitev ugovora po 1. odstavku 34.a člen ZST-1, zato je sodišče prve stopnje navedeni ugovor pravilno zavrglo kot prepoznega.
Ker sodna taksa po (drugem) plačilnem nalogu z dne 3. 12. 2014 ni bila plačana, je sodišče prve stopnje pritožbo tožeče stranke, vloženo dne 25. 11. 2014, pravilno štelo za umaknjeno (4. odstavek 150.a člena ZPP).
Iz ugotovitev sodišča prve stopnje izhaja, da je bila tožnica soposestnica kmetije in da je toženec brez soglasja tožnice samovoljno namestil jekleno vrv s ključavnico in zamenjal ključavnico na vratih, ki vodijo v gospodarsko poslopje. Razlogi zaščite premoženja ne morejo biti razlog za tako samovoljno ravnanje toženca in izključitev in onemogočanje izvajanja soposesti tožnice.
Ker je bilo o preživljanju skupnih mladoletnih otrok pravdnih strank za vtoževano obdobje z učinkom pravnomočnosti že odločeno, tožnica nima verzijskega zahtevka v smislu 133. člena ZZZDR, zato je sodišče prve stopnje tožbeni zahtevek pravilno zavrnilo.
pogodba o ustanovitvi in vodenju TRR – kršitev pogodbe – pogodbena odškodninska odgovornost
Pravno podlago tako za poplačilo negativnega stanja na TRR kot na kreditni kartici predstavlja Pogodba o ustanovitvi in vodenju osebnega računa, katere del so tudi Splošni pogoji poslovanja s tem računom.
MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0082018
Konvencija Združenih narodov o pogodbah o mednarodni prodaji blaga (Dunajska konvencija) člen 3, 6, 74. ZMZPP člen 19. ZPP člen 7, 212, 243, 252, 252/2, 285, 286. Pravilnik o izvajanju zakona o davku na dodano vrednost člen 13.
pogodba o poslovnem sodelovanju - kršitev pogodbe - odstop od pogodbe - utemeljenost odstopa od pogodbe - poslovna odškodninska odgovornost - povrnitev škode - izgubljeni dobiček - mednarodna prodajna pogodba - spor z mednarodnim elementom - dogovor o uporabi prava - razpravno načelo - plačilo DDV - pravočasnost trditev - prekluzija - pripombe na izvedensko mnenje - materialno procesno vodstvo
Obe pravdni stranki sta se sklicevali le na določbe OZ. Zato je sodišče upravičeno štelo, da sta se za njegovo uporabo dogovorili (vsaj konkludentno).
Od odškodnin se DDV ne plačuje.
Pripombe in ugovori zoper izvedensko mnenje niso dokazni predlogi in navedbe, pač pa dokazni ugovori, ki niso vezani na določeno fazo postopka. Pravila o prekluziji jih ne zadenejo.
Dogovor o ključu delitve obratovalnih stroškov ni posel rednega upravljanja. Gre za dogovor, ki je po zakonu sestavni del pogodbe o medsebojnih razmerjih. V odsotnosti drugačne ureditve se pogodbe sklepajo s soglasjem pogodbenih strank, kar v obravnavanem primeru pomeni s soglasjem etažnih lastnikov.
Terjatve tožnice je treba obravnavati kot občasne terjatve, za katere velja triletni zastaralni rok in pri tem uporabiti pravila o subrogaciji. Upravnik namreč s plačilom obratovalnih stroškov iz svojih sredstev pridobi pravico terjati vrnitev danega. Glede na zakonski obseg nalog, ima upravnik pravni interes za (pravočasno) izpolnitev obveznosti v zvezi z dobavo storitev, potrebnih za funkcioniranje stavbe kot celote.
pogodbena določila - spornost - nejasnost - trditvena podlaga strank - nastanek zavarovalnega primera - kritje - poslovni prostor - skladišče - malomarnost stranke
Z vprašanjem jasnosti določb pogodbe se prvostopenjsko sodišče ne bi smelo ukvarjati, saj jasnost določb pogodbe med strankama nikoli ni bila sporna. Jasna določila namreč niso predmet razlage.
Pogodbeno določilo je sporno le takrat, kadar mu pogodbeni stranki (ki sta hkrati nasprotni stranki v pravdi) pripisujeta različen pomen. V konkretnem primeru pa temu ni bilo tako.
Prvo sodišče je obrazložilo, zakaj ni sledilo tožnikovim trditvam o sklenitvi pravnega posla s tožencem in plačilu are v letu 2010. Pritožba ne ponuja nobenih tehtnih argumentov, ki bi lahko vzbudili dvom v pravilnost teh zaključkov prvega sodišča. Okoliščina, da je bila ara izročena le tožencu, ne pa tudi njegovi materi, je povsem nepomembna za ugotavljanje okoliščine, kdaj je bila ara izročena tožencu (nič neobičajnega ni, če je ara plačana le enemu od prodajalcev).