ZIZ člen 64, 64/1, 64/3, 175, 192, 192/2. ZFPPIPP člen 248.
najemna pogodba – sklenitev najemne pogodbe po pridobitvi zastavne pravice na nepremičnini – odpoved najemne pogodbe s strani stečajnega upravitelja – sklep o izročitvi nepremičnine – rok za izselitev
Iz 1. odstavka 64. člena ZIZ in 175. člena ZIZ jasno izhaja, da najemojemalec ni tretji udeleženec v smislu 1. odstavka 64. člena ZIZ.
Določba 2. odstavka 192. člena ZIZ, ki določa obveznost izpraznitve in izselitve dolžnika, se uporablja skupaj z določbami 175. člena ZIZ. Kupec je vstopil v pravni položaj najemodajalca (dolžnika kot pravnega prednika kupca). Zato se glede najemojemalčevega položaja uporabljajo pravila, ki urejejo najemno razmerje (pogodbeni in zakonski statut).
ZPP člen 208, 208/2, 318, 339, 339/2, 339/2-7, 339/2-8.
predhodno vprašanje – prekinitev postopka – nadaljevanje postopka – pravnomočna odločitev o predhodnem vprašanju – sklep o nadaljevanju postopka – sklep procesnega vodstva – zamudna sodba – odgovor na tožbo
Ker je bil postopek, v katerem je bilo obravnavano predhodno vprašanje, pravnomočno končan, je prvo sodišče pravilno odločilo, da se je prekinjeni postopek nadaljeval. Toženčeva revizija, ki je izredno pravno sredstvo, ne vpliva na dejstvo pravnomočno končanega postopka o rešitvi predhodnega vprašanja.
Tožnica ni zadostila svojemu dokaznemu bremenu, saj ji ni uspelo dokazati izrecne, jasne in nedvoumne izjave toženke, da se pogodbeno zavezuje izpolniti tožničino terjatev do K. K., kar je bistvena sestavina pogodbe o pristopu k dolgu.
ZPP člen 105, 105/2, 278, 318, 318/1, 339, 339/2, 339/2-7.
zamudna sodba – pravočasen odgovor na tožbo – pogoji za izdajo zamudne sodbe
Na odgovoru na tožbo je toženka navedla napačno opravilno številko, ki jo je zadeva imela na Okrajnem sodišču v Ljubljani, preden je bil izdan sklep o določitvi vrednosti spornega predmeta in stvarni nepristojnosti Okrajnega sodišča v Ljubljani z dne 8. 9. 2014, kar pa nima nobenega pomena za vprašanje pravočasnosti odgovora na tožbo. Vloga tožene stranke namreč vsebuje bistvene sestavine iz 2. odstavka 105. člena ZPP (ustreza tudi zahtevam iz 278. člena ZPP), poleg tega pa je na zadnji strani vloge navedeno, da toženka ni prejela sklepa Okrajnega sodišča v Ljubljani o odstopu zadeve okrožnemu sodišču (v zvezi z ugotovitvijo vrednosti spora), kar vse je sodišču prve stopnje omogočalo identifikacijo spora in ugotovitev pravilne opravilne številke zadeve.
tožba na ugotovitev lastninske pravice – priposestvovanje – toženci – navadni sosporniki – zamudna sodba – pogoji za izdajo zamudne sodbe – vročitev tožbe – vročitev spremembe tožbe – pravni pouk – pravica do izjave
Prvi pogoj, ki mora biti izpolnjen, da sme sodišče izdati zamudno sodbo, je pravilno vročena tožba. Pravilna vročitev zajema vročitev tožbe z vsemi njenimi prilogami in pozivom tožencem na odgovor z opozorilom, da bo v primeru, da ne bodo pravočasno odgovorili na tožbo ali da odgovor na tožbo ne bo obrazložen, izdalo sodbo, s katero bo ugodilo tožbenemu zahtevku (277. člen ZPP). Navedeno velja tudi za vročitev vsake nadaljnje spremembe tožbe.
SPZ člen 70, 70/2. ZPP člen 253, 253/1, 339, 339/2, 339/2-14.
delitev solastne stvari – prevzemni interes – fizična delitev – upravičen interes – pravni standard – pomanjkljivi razlogi – založitev predujma za zaslišanje izvedenca – bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Ker sta se obe udeleženki potegovali za južni del, bi moralo prvo sodišče pojasniti, zakaj naj bi predlagateljica imela večji upravičen interes od nasprotne udeleženke, ko je južni del dodelilo predlagateljici. Ker izpodbijani sklep o tem nima razlogov, gre za bistveno kršitev določb postopka.
DELOVNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VDS0014414
ZDR člen 6a, 45, 45/2, 45/4. OZ člen 131. ZPP člen 8, 227, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14.
trpinčenje na delovnem mestu - odškodninska odgovornost delodajalca - mobbing - absolutna bistvena kršitev določb postopka - razlogi o odločilnih dejstvih - izvedba dokazov
Sodišče prve stopnje se ni opredelilo do tožničinega očitka, da je trpinčenje na delovnem mestu trpela tudi v zvezi s prijavami na razpis in da je kot trpinčenje na delovnem mestu doživljala govorice o odpovedi v času, ko je bila na bolniškem staležu, kar vse je tožnica navajala že v tožbi in je v zvezi s tem predlagala izvedbo dokazov. Izpodbijana sodba nima razlogov o odločilnih dejstvih, zato je podana absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
pogodba o ustanovitvi in vodenju TRR – kršitev pogodbe – pogodbena odškodninska odgovornost
Pravno podlago tako za poplačilo negativnega stanja na TRR kot na kreditni kartici predstavlja Pogodba o ustanovitvi in vodenju osebnega računa, katere del so tudi Splošni pogoji poslovanja s tem računom.
Pritožnik v pritožbi navaja, da ima v letošnjem letu planiran dopust v drugi polovici avgusta, sodišče pa je odločilo, naj sin preživi z njim počitnice v prvem delu avgusta. Iz podatkov spisa izhaja, da pravdni stranki sodišča nista seznanili z datumom načrtovanih dopustov niti tega sodišče ni ugotavljalo. Vendar s strani prvostopenjskega sodišča določen režim preživljanja stikov med poletnimi počitnicami ne omejuje nobene od pravdnih strank, da dopusta ne bi mogla preživljati skupaj s sinom.
izvršba na podlagi verodostojne listine – pravdni postopek, ki se razvije iz izvršilnega – verodostojna listina – listina v pravdnem postopku – listine – prekluzija - spor majhne vrednosti
V pravdnem postopku (ki se razvije iz izvršilnega postopka, začetega s predlogom za izvršbo na podlagi verodostojne listine) vprašanje ali je izpis odprtih postavk verodostojna listina, izgubi svoj pomen. Takšno listino je namreč potrebno oceniti enako kot vsako drugo listino.
V obravnavani zadevi je sodišče na naroku, ki ga je izvedlo na kraju samem, tožnika opozorilo, da je med postopkom prišlo do ukinitve parcele 2/0 in nastanka parcel 2/3 in 2/4, k. o. X. Opozorilo ga je torej na pravno relevantno dejstvo, ni pa v okviru razjasnjevalne dolžnosti predstavilo pomena tega dejstva glede na postavljeni tožbeni zahtevek in ni opozorilo na dolžnost prilagoditve tožbe. Materialno procesno vodstvo je bilo torej nepopolno izvedeno, saj strankama niso bile predočene možne posledice novega zemljiškoknjižnega stanja na uspeh z zahtevkom, ki je bil ob vložitvi tožbe sklepčen.
Zakonska preživninska obveznost ima načeloma prednost pred vsemI drugimi, poslovnimi obligacijami zavezanca, vendar pa je obveznost, ki je vezana na pokrivanje zavezančevih življenjskih stroškov (v tem primeru stanovanjski kredit), treba upoštevati.
predlog za začetek stečajnega postopka – izpodbijanje domneve insolventnosti – obstoj nasprotne terjatve – dokazno breme
V kolikor bi terjatev do pritožnika dejansko obstajala, bi ta predstavljala del premoženja samega dolžnika. Vendar na obstoj take oblike premoženja ni mogoče sklepati zgolj iz okoliščine, da je v teku pravdni postopek na podlagi tožbe, ki jo je vložil dolžnik po začetku predhodnega postopka za začetek stečaja nad dolžnikom. V kolikor bi se izkazalo, da takšna terjatev dejansko obstoji, bi to omogočalo, da bi bila ovržena domneva insolventnosti, saj bi dolžnik lahko tudi z materialnopravnim pobotanjem dosegel prenehanje obveznosti pritožnika do dolžnika. Vendar pa bi moralo prvostopenjsko sodišče za ovrženje insolventnosti dolžnika najmanj s stopnjo verjetnosti ugotoviti obstoj terjatve dolžnika. Gre torej za predhodno vprašanje, pri čemer pa je v postopkih insolventnosti potrebno upoštevati poudarjeno načelo hitrosti postopka in temu primerne nižje dokazne standarde pri odločanju sodišča.
pogodbena določila - spornost - nejasnost - trditvena podlaga strank - nastanek zavarovalnega primera - kritje - poslovni prostor - skladišče - malomarnost stranke
Z vprašanjem jasnosti določb pogodbe se prvostopenjsko sodišče ne bi smelo ukvarjati, saj jasnost določb pogodbe med strankama nikoli ni bila sporna. Jasna določila namreč niso predmet razlage.
Pogodbeno določilo je sporno le takrat, kadar mu pogodbeni stranki (ki sta hkrati nasprotni stranki v pravdi) pripisujeta različen pomen. V konkretnem primeru pa temu ni bilo tako.
Dogovor o ključu delitve obratovalnih stroškov ni posel rednega upravljanja. Gre za dogovor, ki je po zakonu sestavni del pogodbe o medsebojnih razmerjih. V odsotnosti drugačne ureditve se pogodbe sklepajo s soglasjem pogodbenih strank, kar v obravnavanem primeru pomeni s soglasjem etažnih lastnikov.
Terjatve tožnice je treba obravnavati kot občasne terjatve, za katere velja triletni zastaralni rok in pri tem uporabiti pravila o subrogaciji. Upravnik namreč s plačilom obratovalnih stroškov iz svojih sredstev pridobi pravico terjati vrnitev danega. Glede na zakonski obseg nalog, ima upravnik pravni interes za (pravočasno) izpolnitev obveznosti v zvezi z dobavo storitev, potrebnih za funkcioniranje stavbe kot celote.
ZAVAROVANJE TERJATEV – IZVRŠILNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0065358
ZPP člen 163. ZIZ člen 15.
predlog za izdajo začasne odredbe – zavarovanje nedenarne terjatve – samostojni postopek – stroški postopka zavarovanja
Postopek zavarovanja z začasno odredbo je samostojen postopek in je zaključen z odločitvijo sodišča o predlogu za izdajo začasne odredbe, zaradi česar ni podlage za odločitev, da se odločanje o stroških, ki jih je upnik priglasil v predlogu za izdajo začasne odredbe, pridrži.
ZPP člen 394, 394/1, 394/1-2, 396, 396/1, 396/1-2, 396/3.
predlog za obnovo postopka – nova dejstva in dokazi – sodna poravnava – izpodbijanje sodne poravnave – pravica do obravnavanja pred sodiščem – rok za vložitev predloga za obnovo postopka – pravočasnost predloga za obnovo postopka – subjektivni rok – objektivni rok
Pravočasnost predloga za obnovo postopka ni vezana zgolj na objektivni rok, temveč tudi na subjektivni rok. Če stranka zamudi subjektivni ali objektivni rok, je predlog za obnovo prepozen.
Sodne poravnave s predlogom za obnovo postopka ni mogoče izpodbijati.