Zgolj dejstvo, da je med nepremičninama, last pravdnih strank, še ena parcela, ne pomeni samo po sebi, da tožnik nima služnosti po parceli tožencev. Odločilno je le vprašanje, ali tožnik (kot lastnik gospodujoče nepremičnine) dejansko uporablja nepremičnino drugega v obsegu, ki ustreza vsebini služnostne pravice in prav to je tožnik v tožbi zatrjeval.
odškodninska terjatev - zastaranje - začetek teka zastaralnega roka - nepremoženjska škoda - telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - zaključeno zdravljenje - pravni standard - pristanek oškodovanca na medicinske posege
Tožnik je pojasnil pri zaslišanju, da je želel po opravljenem pripravništvu dokončati prvi letnik in zato se ni odločil takoj za odvzem ploščice, temveč šele naslednje leto. Začetek teka zastaralnega roka za vložitev odškodninske tožbe pa ne more biti odvisen od volje in pristanka oškodovanca na medicinske posege. Prav ta okoliščina potrjuje pravilnost zaključka sodišča prve stopnje, da je bilo zdravljenje tožnikovih telesnih poškodb v prvi fazi zaključeno že aprila 1994 in je tedaj pričel teči zastaralni rok za vse tiste oblike negmotne škode, ki so tožniku nastale do tedaj, ker so bile v tedanjem obsegu stabilizirane.
sojenje v nenavzočnosti - skrajšani postopek - upravičena odsotnost z naroka - razlog za preložitev glavne obravnave
Navedba obrambe, da obdolženi ni pristopil na glavno obravnavo, ker se nahaja na Kosovu in zaradi bolezni ni mogel priti, ne predstavlja upravičene odsotnosti oz. razlogov za preložitev obravnave, ker je sodišče pravilno ugotovilo, da so izpolnjeni pogoji iz 2. odst. 422. čl. ZKP, saj je bil obdolženec že zaslišan, njegova navzočnost pa ni bila nujna. Obstoj slednjega pogoja - nujnosti, pa pritožnik ni izpodbijal.
Pri neodplačnih razpolaganjih v nasprotju z odplačnimi, se ne zahteva, da bi prejemnik koristi kakorkoli vedel ali moral vedeti za možnost oškodovanja upnikov, temveč se lahko izpodbijanju upre le z dokazom, da dolžnik ni vedel oz. mu ni bilo treba vedeti za možnost oškodovanja.
ZIZ člen 34, 34/3, 141, 141/2, 34, 34/3, 141, 141/2.
ustavitev izvršbe
Trditev upnika, da bi ga moralo sodišče prve stopnje pred svojo odločitvijo o vsebini teh obvestil seznaniti, nima podlage v določbah 2. odst. 141. čl. ZIZ. Zato tudi ustavitev po 2. odst. 141. čl. ZIZ ni pogojena s tem, da bi se upnika posebej seznanjalo in pozivalo, ali bo predlagal izvršbo še z drugimi sredstvi na drugih predmetih.
krajevna pristojnost - stečajni postopek - materialno procesno vodstvo
Sodišče prve stopnje se zaradi izključne krajevne pristojnosti drugega sodišča lahko (ne pa mora) izreče za krajevno nepristojno, pa še to najkasneje ob predhodnem preizkusu tožbe (2. odst. 22. čl. ZPP).
ZSReg člen 39, 39. ZJRS člen 17, 26, 17, 26. ZGD-1 člen 20, 20.
ime firme - fantazijski dodatek
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da termin "ENTERFIN" brez dvoma ni beseda v slovenskem jeziku, prav tako pa ni beseda iz tujega (angleškega) knjižnega jezika.
Po določilu 2. odst. 1022. čl. ZOR lahko nakazanec, ki je sprejel nakazilo (tožena stranka), uveljavlja proti prejemniku nakazila (tožeči stranki) samo tiste ugovore, ki se nanašajo na veljavnost sprejema, ugovore, ki temeljijo na vsebini sprejema ali na vsebini samega nakazila, ter ugovore, ki jih ima osebno proti njemu. V obravnavanem primeru je tožena stranka proti tožeči stranki uveljavljala ugovor nekvalitetno izvedenih keramičarskih del. Glede teh del pa je bila tožeča stranka v pogodbenem razmerju z družbo S. d.d. (naročnik), ne pa s toženo stranko, torej ne gre za ugovor, ki bi ga imela tožena stranka osebno proti tožeči stranki.
Tožeča stranka ni bila dolžna uveljavljati reintegracijskega in reparacijskega zahtevka v okviru spora o zakonitosti prenehanja delovnega razmerja: Z razveljavitvijo sklepov tožene stranke o prenehanju delovnega razmerja se je vzpostavilo stanje, kot da tožeči stranki delovno razmerje ni prenehalo, za izpolnitev obveznosti vrnitve na delo in denarnih obveznosti, ki izhajajo iz nezakonitega prenehanja delovnega razmerja pa ne veljajo roki za uveljavljanje sodnega varstva, določeni v 83. čl. ZTPDR.
Ker novi ZDR instituta razporeditve ne ureja, toženi stranki ni mogoče nalagati, da tožečo stranko razporedi na njeni izobrazbi, znanju in zmožnostim ustrezno delovno mesto za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Zaradi nezakonitega prenehanja delovnega razmerja se le šteje, da je pogodba o zaposlitvi za nedoločen čas s polnim delovnim časom, ki je veljala do tedaj, še vedno v veljavi.
Toženec je posle pri prodaji nepremičnine opravljal v lastnem imenu in ne v imenu tožeče stranke, čeprav je bil v tistem času še vedno zaposlen pri njej. Iz tega razloga njegovo ravnanje predstavlja kršitev konkurenčne prepovedi in je tožeča stranka upravičena do odškodnine v višini provizije, ki bi bila plačana za posredovanje glede na prodajno ceno nepremičnine.
dejansko stanje - ustavitev postopka o prekršku - razumen dvom - cestni promet
Če ugotovljeno dejansko stanje utemeljuje logičen sklep, da ob izčrpanju razpoložljivih dokazov ni mogoče prezreti dejansko obstoječega in razumnega dvoma v krivdo obdolženca in s tem njegovo odgovornost za očitani prekršek, je potrebno postopek na podlagi 5. tč. 1. odst. 136. čl. ZP-1 ustaviti.
ZPP člen 458, 480, 495, 458, 480, 495. OZ člen 847, 850, 847, 850.
odškodninska odgovornost posrednika - spor majhne vrednosti
OZ v 850. čl. res določa, da posrednik, ki dela v nasprotju s pogodbo, izgubi pravico do posredniškega plačila. Vendar pa ni tožena stranka v postopku na prvi stopnji opredelila, katera konkretno naj bi bila po njenem mnenju tista ravnanja tožeče stranke, ki pomenijo ravnanje v nasprotju s pogodbo oziroma, kot je navedlo tudi sodišče prve stopnje, ni ponudila dokazov v smeri, da je tožeča stranka posredovala za osebo, za katero je vedela ali bi morala vedeti, da ne bo mogla izpolniti obveznosti iz sklenjene leasing pogodbe.
ZDR člen 88, 88/1, 88/1-1, 88/2, 88, 88/1, 88/1-1, 88/2.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga - odpovedni razlog
Sodišče lahko presoja utemeljenost le tistega razloga za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi, ki ga zatrjuje delodajalec. Če ta razlog ni podan, je odpoved nezakonita - ne glede na obstoj morebitnih drugih odpovednih razlogov, ki bi to odpoved pogodbe o zaposlitvi utemeljevali.
ZDSS-1 člen 6, 6/1-a. ZPP člen 154, 155. ZOdvT tarifna številka 3422.
kolektivni delovni spor – kršitev kolektivne pogodbe – podjetniška kolektivna pogodba – sindikalna dejavnost – stroški postopka – vrednost spornega predmeta – ZOdvT
Dejstvi, da pogodba o zaposlitvi s predsednico sindikalne podružnice ni bila sklenjena za čas trajanja mandata in da je bila predčasno odpovedana, predstavlja kršitev podjetniške kolektivne pogodbe.
Pri odmeri stroškov postopka glede na zahtevnost zadeve sodišče druge stopnje ocenjuje, da gre za kolektivni delovni spor v vrednosti 800,00 EUR, saj dejanska in pravna problematika spora nista zelo zahtevni.
Ni šlo za spremembo tožbe, saj tožeča stranka ni le ostala pri ves čas istem tožbenem predlogu (zahtevku), marveč po oceni pritožbenega sodišča med postopkom na prvi stopnji tudi ni spreminjala dejanske podlage zahtevka v smeri spremembe istovetnosti zahtevka (2. odst. 184. čl. ZPP). V konkretnem primeru gre za identičen tožbeni temelj, saj gre za krajevno in časovno isti dogodek, pri čemer je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da je tožeča stranka vseskozi zatrjevala svojo pravico do plačila na podlagi istega historičnega dogodka.
Uredba o spremembah in dopolnitvah Uredbe o postopku za zasedbo prostega delovnega mesta v organih državne uprave in v pravosodnih organih člen 4.
mirovanje pravic in obveznosti iz delovnega razmerja
Tožnik se je kot javni uslužbenec s predstojnikom dogovoril za mirovanje pravic in obveznosti iz delovnega razmerja, zato da je lahko sklenil delovno razmerje z drugim delodajalcem. To pomeni, da je njegova pogodba o zaposlitvi prenehala veljati z dnem sklenitve sporazuma o mirovanju pravic in obveznosti iz delovnega razmerja, razen v delu, ki se nanaša na pravico do vrnitve nazaj na delo ter do razporeditve na ustrezno delo, saj ni mogel biti hkrati v delovnem razmerju pri dveh delodajalcih.
ZPIZ-1 člen 67, 67/1, 68, 68/2, 156, 156/5, 157, 157/1.
invalidska pokojnina - pravica - izplačevanje
Pravica do invalidske pokojnine pripada zavarovancu od dneva nastanka I. kategorije invalidnosti, invalidska pokojnina pa mu pripada od prvega naslednjega dne po prenehanju zavarovanja.