ZKP člen 299, 299/2, 299/3, 343, 343/1, 343/2. URS člen 22, 25, 29, 29-3.
kaznivo dejanje goljufije - temeljna jamstva poštenega postopka - ustavno načelo domneve nedolžnosti - dokazni predlog - dolžnost odločitve o dokaznih predlogih strank - neizvedba dokaza brez zavrnitve z dokaznim sklepom - nedopustna vnaprejšnja dokazna ocena neizvedenih dokazov - možnost stranke izjaviti se o dejstvih - kršitev pravice do izjave - kršitev pravice do poštenega sojenja - delna razveljavitev sodbe - odklonilno ločeno mnenje
Ena od zahtev poštenega postopka v kazenskih zadevah je tudi kontradiktornost, kar pomeni, da imata tako tožilstvo kot obramba možnost izvedeti za dejstva in dokaze v spisu, kot tudi dejstva, izhajajoč iz spisovnega gradiva, ter se o njih izjaviti.
Sodišče prve stopnje strank v času vse do zaključka glavne obravnave ni seznanilo o neuspeli poizvedbi, nato pa v razlogih sodbe neprejem odgovora tolmačilo obsojencu v škodo, s čimer je obrambi odvzelo možnost izjaviti se glede navedene okoliščine. Z upoštevanjem te okoliščine pa je kršilo tudi domnevo nedolžnosti, saj je prejudiciralo izsledke poizvedbe.
kaznivo dejanje zanemarjanje mladoletne osebe in surovo ravnanje - nedovoljen dokaz - izločitev sodnika - sestava senata - zahteva za izločitev - presoja spoznavnega pomena dokaza za obsodilno sodbo - dokazni predlog - zavrnitev dokaznega predloga - novo sojenje - izvedenec - izvedenec klinične psihologije - verodostojnost izvedenskega mnenja - presoja izvedenskega mnenja - postavitev drugega izvedenca - Rorschachov preizkus - strokovni pomočnik - pripombe na izvedensko mnenje - pravice obrambe
Kršitev po 2. točki prvega odstavka 371. člena ZKP je podana le, če so kumulativno izpolnjeni naslednji pogoji: (i) gre za dokaz, na katerega se sodba po drugem odstavku 18. člena ZKP ne sme opirati in ki bi moral biti po 83. členu ZKP izločen iz spisa; (ii) senat, ki odloča o obtožbi ali pravnem sredstvu, se je seznanil s takšnim dokazom; (iii) dokaz je v spoznavni vzročni zvezi z obsodilno sodbo. V obravnavani zadevi med vsebino zatrjevano nezakonitega dokaza in obsodilno sodbo ni nobene spoznavne vzročne zveze. Iz spisovnega gradiva je razvidno, da so vsa pisanja nastala več let pred dejanji, ki so se očitala obsojencema, in že iz tega razloga za presojo očitka ne morejo imeti nobene spoznavne vrednosti, izpodbijana sodba pa se na vsebino teh dokazov, ki v sodbi niti ni povzeta, v nobenem pogledu ne opira.
V primeru, ko pritožbeno sodišče sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje, mora sodišče odločiti o procesnih predlogih, ki jih stranke podajo v okviru tega sojenja, in svojo odločitev obrazložiti, ni pa se dolžno (ponovno) opredeljevati do dokaznih predlogov, ki so jih stranke podale v predhodnem sojenju.
Strokovni pomočnik stranke, ki dela po njenih navodilih in v njeno korist, nima statusa izvedenca in njegovo strokovno delo ni samostojno dokazno sredstvo. Namen strokovnega pomočnika je, da stranki pomaga pri tolmačenju izvedenskega mnenja ter preverjanju njegove logičnosti in metodološke pravilnosti, s čimer stranka lahko vpliva na dokazno gradivo. V posameznih primerih se za učinkovito izvrševanje pravic obrambe lahko pokaže kot nujno, da se stranki omogoči postavljanje vprašanj izvedencu s pomočjo strokovnega pomočnika ob samem zaslišanju izvedenca, po potrebi pa tudi neposredno soočenje izvedenca in strokovnjaka ter zaslišanje slednjega. V obravnavani zadevi je bilo strokovnemu pomočniku obrambe omogočeno, da bi se do pojasnil sodne izvedenke lahko opredelil in ji zastavljal nadaljnja vprašanja, vendar je le posplošeno ponovil svojo kritiko in izrecno izjavil, da vprašanj za sodno izvedenko nima, zato sta sodišči razumno presodili, da njegovo zaslišanje ne bi moglo prispevati k nadaljnji razjasnitvi zadeve.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VS00089682
ZKP člen 498, 498/1, 498/3. KZ-1 člen 73, 73/1, 308, 308/8.
kaznivo dejanje prepovedanega prehajanja meje ali ozemlja države - varnostni ukrep odvzema predmetov - odvzem predmetov - obvezen odvzem predmetov - odvzem vozila - načelo akuzatornosti - predlog državnega tožilca - druga sodna odločba - pomembnost za zagotovitev pravne varnosti in enotne uporabe prava
Po določbi drugega odstavka 45. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP) sme državni tožilec opravljati druga dejanja, ki so določena v zakonu, poleg tistih iz prvega odstavka istega člena. Državni tožilec lahko opravlja le tiste naloge, ki mu jih zakon nalaga. Tretji odstavek 498. člena ZKP državnemu tožilcu ne nalaga, da mora vložiti predlog zaradi česar sodišče lahko izda sklep po uradni dolžnosti.
Odvzem predmetov po tretjem odstavku 498. člena ZKP ni omejevalni ukrep, ampak gre za izrekanje varnostnega ukrepa odvzema predmetov, kadar takšna odločitev manjka v sodbi, s katero je bil obtoženec spoznan za krivega. Ob odločanju o odvzemu predmetov po tretjem odstavku 498. člena ZKP je domneva nedolžnosti že pravnomočno ovržena. Obtožnemu načelu je bilo zadoščeno s tem, da je kazenski postopek tekel na predlog državnega tožilca.
kaznivo dejanje grožnje - izločitev sodnika sodišča druge stopnje - letni razpored dela sodnikov - seznanjenost s sestavo pritožbenega senata
Čeprav se je vložnik v nadaljevanju obrazložitve zahteve skliceval na objektivno nemožnost seznanitve s sestavo senata sodišča druge stopnje, je pri tem prezrl, da so sestave senatov pri vseh sodiščih predmet Letnega razporeda sodnikov. Ta je po prvem odstavku 18. člena Sodnega reda predhodno objavljen na sodni deski posameznega sodišča ter običajno še na njegovih spletnih straneh, kar vse zainteresirani stranki omogoča seznanitev s sestavo senatov z določenega pravnega področja ter eventualno vložitev zahteve za izločitev poimensko določenih sodnikov, ki bi v zadevi s tega področja utegnili soditi. Zahteva je lahko vložena skupaj s pravnim sredstvom ali posebej, vsekakor pa pred nameravanim procesnim dejanjem sodišča druge stopnje.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VS00089357
KZ-1 člen 173, 173/2. ZKP člen 39, 39/1, 39/1-6, 44, 44/1, 257, 258.
spolni napad na osebo mlajšo od petnajst let - zloraba položaja - očim - predlog za postavitev novega izvedenca - nepristranskost izvedenca - izvedensko mnenje izdelano v drugem postopku
Tretji odstavek 173. člena KZ-1 kaznuje v svojem bistvu ravnanje storilca, ki svojo vlogo, ki mu prinaša določeno avtoriteto in mu omogoča, da se žrtvi intimno približa, izkoristi (zlorabi) za izvrševanje spolnih dejanj. Za konkretizacijo zakonskega znaka zlorabe položaja osebe, ki mu je otrok zaupan v vzgojo in varstvo, po utrjeni praksi Vrhovnega sodišča zadošča opis odnosa med starejšim in mlajšim članom (razširjene) družine.
Po merilih za presojo nepristranskosti, kot so se vzpostavila v judikaturi ESČP, zgolj določeno osebno vedenje o priči samo po sebi še ne vzbuja (objektivno upravičenega) dvoma v nepristranskost, temveč je za presojo relevantno, kakšna sta narava in obseg poznavanja konkretne zadeve.
Okoliščina, da je sodna izvedenka pred podajo izvedenskega mnenja v predmetni kazenski zadevi izdelala tudi izvedensko mnenje v nepravdni zadevi glede stikov med oškodovanko in njenim biološkim očetom, ni razlog, ki bi sam po sebi narekoval postavitev drugega sodnega izvedenca.
predlog za prenos krajevne pristojnosti - načelo ekonomičnosti - lažja izvedba postopka - prebivališče strank in prič - zavrnitev predloga
Oddaljenost procesnih udeležencev od sodečega sodišča, s katerim predsednica senata utemeljuje lažjo izvedbo postopka, sicer lahko predstavlja relevantno okoliščino, vendar pa, če je prevoz potreben v vsakem primeru, ne more biti bistveno, ali bo ta trajal nekaj minut več ali manj. To velja še toliko bolj, ko okoliščine konkretnega primera ne kažejo na to, da katerikoli procesni udeleženec ne bi bil psihofizično sposoben opraviti poti na sodišče. Edina razlika, ki bi se jo doseglo s prenosom pristojnosti je torej ta, da bi se za procesne udeležence izvedel krajši prevoz, kar pa ne utemeljuje uporabe izjemnega ukrepa prenosa pristojnosti na podlagi 35. člena ZKP.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VS00089662
KZ-1 člen 38, 38/1, 240, 240/1, 240/2. ZKP člen 340, 3401/1, 340/1-2, 371, 371/2, 395, 395/1. URS člen 29, 29/1. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 6, 6/3, 6/3-d.
kaznivo dejanje zlorabe položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti - vzročna zveza - pomoč - obarvani naklep - protipravna premoženjska korist - pravica do obrambe - zaslišanje razbremenilnih prič - zaslišanje obremenilne priče
Merila za razmejitev obravnavanja prič kot obremenilnih ali razbremenilnih je ESČP prvič vzpostavilo v zadevi Škoberne proti Sloveniji. Pri svoji presoji je upoštevalo predvsem, kako je bila oblikovana zahteva obrambe za zaslišanje prič; glavni kriterij razmejitve je naslednji: ali je obramba glede na navedbe v zahtevi (a) želela le preizkusiti prejšnje izjave prič ali pa (b) je bila zahteva za zaslišanje prič namenjena podpori navedbam obrambe proti kazenskim obtožbam.
URS člen 23, 23/1. KZ-1 člen 20, 20/1, 41. ZKP člen 39, 39/1, 39/1-6.
opis kaznivega dejanja - hudodelska združba - pravica do nepristranskega sodišča - izločitev sodnika - razlogi za izločitev sodnika - priznanje krivde - sojenje na glavni obravnavi
Izrekih predhodnih sodb vsebujejo natančen opis vloge obsojenega pri izvršitvi kaznivih dejanj, ki so se očitala preostalim soobtožencem, hkrati pa tudi obsojencu v naknadnem postopku. Primerjava opisov dejanj iz predhodnih sodb in naknadne sodbe pokaže, da je opis obsojenčevega delovanja v sodbah identičen. Njegova vloga pri izvršitvi očitanih kaznivih dejanj je bila določno in podrobno podana že v vseh predhodnih sodbah. Prav tako je točno razvidna razdelitev vlog v hudodelski združbi, katere vodja je ves čas njenega delovanja bil obsojenec, kot tudi neposredna povezava obsojenčevih dejanj s preostalimi soobtoženci, ki so vsi delali za obsojenca. Iz tako podrobno in celovito opisanega obsojenčevega ravnanja izhajajo vsi zakonski znaki očitanega mu kaznivega dejanja. Kar je v povednem glagolskem naklonu enako navedeno v prav vseh predhodnih sodbah in tudi v sodbi zoper obsojenca.
Takšen opis v predhodnih sodbah je pri obsojencu že na prvi pogled lahko vzbudil upravičen strah, da ima predsednik senata, ki je te sodbe sprejel, že ustvarjeno mnenje o predmetu odločanja tudi v njegovi zadevi.
Zahteva za varstvo zakonitosti je bila vložena zoper t. i. drugo odločbo, s katero je bil zavrnjen obsojenčev predlog za izdajo sklepa o ugotovitvi zastaranja izvršitve kazni desetih mesecev zapora, ne pa zoper pravnomočno sodno odločbo, s katero je bil končan kazenski postopek in s katero je bila obsojencu izrečena kazen zapora, zaradi česar se predlog obsojenčevih zagovornikov za prekinitev izvršitve sodbe, podan v navedeni zahtevi za varstvo zakonitosti, zavrže.
Glede na ugotovljeno procesno dejansko stanje je po presoji Vrhovnega sodišča drugostopenjsko sodišče pravilno zaključilo, da nezmožnost privedbe obsojenca na pritožbeno sejo iz ZKPZ (zaradi kadrovskih težav s pravosodnimi policisti) v sicer priporni zadevi (glede soobsojenca) predstavlja objektivno okoliščino, ki onemogoča izvedbo te seje (zaradi obsojenčeve težje dosegljivosti) in posledično na podlagi 2. točke prvega odstavka 304.a člena ZKP upravičuje izvedbo tega procesnega dejanja preko videokonferenčne povezave ter s tem odstop od pravice do neposredne navzočnosti obsojenca pri tem procesnem dejanju.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VS00088925
KZ člen 29, 123.
kaznivo dejanje spolnega napada na osebo, mlajšo od petnajst let - pasivno personalitetno načelo - sojenje v odsotnosti
Vložnikova razlaga dopolnilnega pogoja za uporabo Kazenskega zakonika po prvem odstavku 123. člena KZ ne ustreza njegovemu pravemu pomenu. Res je, da v zakonskem opisu navedeni glagol zalotiti napeljuje k odkritju, prijetju ipd. storilca pri kaznivem dejanju, vendar je takšna razlaga po pravilni presoji nižjih sodišč preozka. Že sodišče prve stopnje je po opravljeni analizi veljavne zakonske ureditve v času storjenega kaznivega dejanja, v 3. točki obrazložitve prvostopenjske sodbe utemeljeno opozorilo na smisel navedenega pogoja, ki je v preprečitvi sojenja v storilčevi odsotnosti, pa je zato po umestni ugotovitvi sodišča druge stopnje v 7. točki obrazložitve drugostopenjske sodbe dejansko vseeno, na kakšen način se je storilec fizično znašel na ozemlju Republike Slovenije.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VS00088927
KZ člen 244, 244/1, 244/2. ZKP člen 423, 423/4.
odložitev izvršitve pravnomočne sodne odločbe - prekinitev izvršitve pravnomočne sodne odločbe - kaznivo dejanje zloraba položaja ali pravic - izvršitveno dejanje - opis kaznivega dejanja
Čeprav predlog za odložitev ali prekinitev izvršitve pravnomočne sodne odločbe po četrtem odstavku 423. člena ZKP po sebi ni izključen ali prepovedan, Vrhovno sodišče o takšnem predlogu ne odloča. Izjema so primeri iz šestega odstavka 421. člena ZKP, ko je obsojencu v pravnomočni sodni odločbi izrečena kazen zapora in ko se nahaja na prostosti oz. ko mu je prostost že odvzeta zaradi njenega prestajanja. Sicer je treba predlog razumeti kot pobudo pred preizkusom, ki ga Vrhovno sodišče opravi po uradni dolžnosti.
Različno kot pri preostalih dveh izvršitvenih oblikah iz prvega odstavka 244. člena KZ, ko storilec prekorači določene pravice ali ne ravna po določenih dolžnostih, storilec pri izrabitvi položaja ravna znotraj danih pooblastil, vendar v nasprotju z njihovim namenom oziroma interesi gospodarske družbe ali druge pravne osebe, za katere mora sicer po položaju skrbeti. Z vidika protipravnosti opis storilčevih pooblastil ali upravičenj v izreku sodbe tako ni smiseln, opis storilčevih ravnanj, ki nasprotujejo namenom danih pooblastil ali upravičenj oz., ki nasprotujejo interesom gospodarske družbe ali drug pravne osebe pa je nujen.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VS00088798
KZ-1 člen 227, 227/1. ZKP člen 15, 39, 39/1, 39/1-6, 42, 42/5, 44, 44/1, 44/2, 307, 307/2.
kaznivo dejanje oškodovanja upnikov - predlog za prenos krajevne pristojnosti - zahteva za izločitev sodnika - sojenje v nenavzočnosti - zloraba procesnih pravic - zakonski znaki kaznivega dejanja - povzročitev premoženjske škode
Odpravi dvoma v pravilnost procesnega postopanja in materialnopravnega odločanja posamičnih sodnikov niso namenjeni predlogi za izločitev sodnika oziroma predlogi za prenos krajevne pristojnosti, temveč (iz)redna pravna sredstva zoper sodne odločbe.
V ravnanju obrambe je pri izvrševanju pravice do navzočnosti na narokih prepoznati zlorabo te pravice z namenom preprečiti tek kazenskega postopka, saj kljub zagovornikovem vsakokratnem zatrjevanju obsojenčevih zdravstvenih razlogov za izostanek, ne obsojenec ne njegov zagovornik nista predložila ustreznih dokazil, ki bi omogočala presojo obsojenčeve nezmožnosti za sojenje, čeprav jima je bilo večkrat pojasnjeno, da sama navedba razloga izostanka za opravičilo ne zadošča; da mora predložiti potrdilo zdravnika, da oseba ni sposobna za sojenje oziroma za sodelovanje na glavni obravnavi; ter da je obsojenec v drugi kazenski zadevi v postopku odločanja o prošnji za odlog nastopa prestajanja kazni zapora zatrjeval, da mora opravljati delo, ki ga je začel, ker bi sicer nastala občutnejša škoda, ter da pretežno skrbi za svoje otroke, ki jih vsakodnevno vozi v šolo in na obšolske dejavnosti, ker je soproga v službi in ne more.
Škoda, ki je nastala posameznemu upniku ni zakonski znak kaznivega dejanja oškodovanja upnikov, niti to ni škoda, ki jo je storilec povzročil vsem upnikom skupno, temveč je to škoda, ki je enaka vrednosti, za katero je storilec neutemeljeno poplačal nekatere od upnikov oziroma jim je zagotovil (drugačen) ugodnejši položaj.
URS člen 29, 34, 35, 56. ZKP člen 219a, 248, 249, 371, 371/1, 371/1-8, 427.
kaznivo dejanje zanemarjanje mladoletne osebe in surovo ravnanje - kaznivo dejanje nasilja v družini - kaznivo dejanje spolnega nasilja - kaznivo dejanje spolne zlorabe slabotne osebe - kaznivo dejanje spolnega napada na osebo, mlajšo od petnajst let - kaznivo dejanje prikazovanje, izdelava, posest in posredovanje pornografskega gradiva - kaznivo dejanje omogočanja uživanja prepovedanih drog - bistvena kršitev določb kazenskega postopka - pričakovanje zasebnosti - kolizija ustavnih pravic - osebni podatki - privolitev oškodovanke - obdelava osebnih podatkov - dokazovanje z izvedencem - precejšen dvom o resničnosti odločilnih dejstev
Za presojo zakonitosti posega v obsojenčevo zasebnost je odločilno, da je oškodovanka posnetke nje in njene sestre policiji izročila zaradi kazenskopravnega varstva njunih osebnostnih pravic. Zato sta sodišči pravilno pristopili k soočenju obsojenčevega pričakovanja zasebnosti s pravicami obeh oškodovank ter za reševanje kolizije med prizadetimi ustavnimi pravicami uporabili metodo tehtanja med njimi. Ob nastanku, najdbi in uporabi posnetkov v kazenskem postopku je obstajal trk nasprotujočih si ustavno zavarovanih interesov posameznika v razmerju med posamezniki, kar terja njihovo uravnoteženje. Z izročitvijo teh posnetkov z osebnimi podatki policiji je izkazana tudi privolitev v obdelavo. Ni šlo za enostransko oblastno ravnanje državnih organov v smislu 219.a člena ZKP, temveč za prostovoljno ravnanje oškodovanke proti obsojencu.
Vrhovno sodišče presoja v zahtevi za varstvo zakonitosti zatrjevane kršitve kazenskega materialnega in procesnega zakona na podlagi dejanskega stanja, kot je ugotovljeno v pravnomočni sodbi, vendar pa ima v določbi 427. člena ZKP tudi pooblastilo, da po uradni dolžnosti preizkuša resničnost posameznih odločilnih dejstev, ugotovljenih v pravnomočni sodbi. Nastal je precejšen dvom o resničnosti tega, da oškodovanka ni sposobna biti priča, saj je ugotovitev o tem v izpodbijani sodbi povsem izostala.
oprostilna sodba - oprostilna kazenska sodba - odvzem denarja ali premoženja nezakonitega izvora - postopek - sklep zunajobravnavnega senata - opis kaznivega dejanja - zakonski znaki kaznivega dejanja - dokazanost - vsebinska presoja
Vložnik izpostavlja vprašanje, ali se je zunajobravnavni senat, ki na podlagi določbe 498.a člena ZKP odloča o odvzemu denarja ali premoženja nezakonitega izvora, dolžan ukvarjati z vsebinsko presojo dokazanosti tistih zakonskih znakov kaznivega dejanja pranja denarja, ki kažejo na to, da denar ali premoženje izvira iz kaznivih dejanj, če že na podlagi opisa kaznivega dejanja v obtožnici ugotovi, da obdolžencu očitano ravnanje ne vsebuje zakonskih znakov kaznivega dejanja iz 245. člena Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1).
Neutemeljeno je stališče vložnika zahteve, da sodišče v tem postopku ni vezano na opis kaznivega dejanja, vsebovan v zahtevi za preiskavo oziroma v obtožnici, ki izhaja iz postopka, ki je že pravnomočno končan s sodbo, ki ni bila obsodilna. Drugačno stališče bi namreč pomenilo, da je postopek odvzema denarja ali premoženja nezakonitega izvora mogoče voditi in tudi končati z odvzemom denarja ali premoženja tudi v primeru, ko osebi, zoper katero se vodi takšen postopek, sploh ni bilo nikdar očitano eno izmed kaznivih dejanj, ki so kataloško navedena v določbi prvega odstavka 498.a člena ZKP.
Takšni, sicer nedvoumni razlagi določbe 498.a člena ZKP pritrjuje tudi procesni položaj, ki mora biti zagotovljen osebi, zoper katero se vodi postopek odvzema denarja ali premoženja nezakonitega izvora. V pravni dogmatiki je nesporno, da utegnejo biti v tem postopku sporna številna dejanska in tudi pravna vprašanja, zato morajo imeti udeleženci možnost, da se z njimi soočijo, predstavijo sodišču svoje argumente in mu omogočijo, da odloči po tem, ko se na kontradiktornem naroku seznani z njihovimi stališči in argumenti. Osebi zoper katero se vodi postopek mora biti tako zagotovljeno, da se lahko izjavi o vseh dejstvih in dokazih, ki ga obremenjujejo, in da nevede vsa dejstva in dokaze, ki so mu v korist. Kot je v obravnavanem primeru utemeljeno presodilo že pritožbeno sodišče, je temeljni pogoj, da lahko oseba zoper katero se vodi postopek po 498.a členu ZKP pripravi svojo obrambo, da pred tem natančno ve, katero kaznivo dejanje se ji (četudi ne več v kazenskem, temveč v postopku sui generis, ki je urejen v kazenskem postopniku) sploh očita. Povedano preprosteje: oseba, zoper katero se vodi postopek odvzema denarja ali premoženja nezakonitega izvora, ne more ustrezno zastaviti svoje obrambe, če ne ve kaj kaj je materialna podlaga temu postopku.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VS00088541
ZKP člen 10, 372, 372/1, 372/1-1, 372/1-3. KZ-1 člen 314, 314/1, 325, 325/1.
povzročitev splošne nevarnosti - ne bis in idem - zakonski znaki kaznivega dejanja - prekršek in kaznivo dejanje
"Splošno nevarno dejanje" je tisto, s katerim storilec sprosti sile in sredstva, ki jih nato ne more več obvladovati. Da je obsojenec sprostil motorno silo in sredstva, ki jih nato ni mogel več obvladovati, izhaja iz celote obsojencu očitanih ravnanj, ki so določno ponazorjena z naslednjimi okoliščinami: (i) zagon avtopilota, (ii) opustitev nadzora nad plovbo in (iii) plutje z nevarno hitrostjo.
Obsojenec natančnega obsega posledic svojega ravnanja ni mogel predvideti, zato kljub temu, da so osebe poimensko navedene v opisu kaznivega dejanja v razmerju do obsojenčevega ravnanja še vedno predstavljajo neomejen krog oseb.
Čeprav je bil historični dogodek v prekrškovnem in kazenskem postopku isti, je potrebno ob primerjavi opisa prekrška in kaznivega dejanja ugotoviti, da je bil obsojenec v prekrškovnem postopku obravnavan za tisti del ravnanja, ki v kasnejšem kazenskem postopku ni bil zajet. To pomeni, da postopka naslavljata različne vidike kršitve oziroma ravnanja posameznika znotraj istega historičnega dogodka. V okviru prekrškovnega postopka je bil obravnavan zgolj en izsek istega historičnega dogodka, v okviru kazenskega postopka pa še (pre)ostali del, zato kršitev načela prepovedi ponovnega sojenja o isti stvari ni podana.
Obsojenec je bil posnet na javni površini tik ob terasi gostinskega lokala, ki je primarno izvajal video nadzor lastnih površin zaradi ustavno dopustnega (legitimnega) cilja varovanja premoženja gostinskega lokala ter premoženja in osebne varnosti ljudi, ki se v njem nahajajo, osebni podatki obsojenca pa so bili obdelani natančno v tem obsegu. Iz pravnomočnih dejanskih ugotovitev sodišč prve in druge stopnje ob tem izhaja tudi, da kamera ni bila prikrita in da je bila zaznavna vsem mimoidočim, vključno z obsojencem, ki se je na tem območju pogosto nahajal. V takšnih okoliščinah je posameznikovo upravičeno pričakovanje zasebnosti zmanjšano, ukrep video nadzora pa ni prekomeren poseg v splošno pravico do zasebnosti (35. člen Ustave RS) in pravico do informacijske zasebnosti (38. člen Ustave RS).
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VS00088922
KZ-1 člen 184, 184/2. ZKP člen 202, 202/2.
sklep o odreditvi pripora - opis dejanja - zakonski znaki - kaznivo dejanje proizvodnje in prometa zdravju škodljivih živil in drugih izdelkov
Sklep o odreditvi pripora mora v skladu z drugim odstavkom 202. člena ZKP obsegati obrazložitev o (med drugim) kaznivem dejanju, ki ga je obdolženec obdolžen, ter obrazložitev vseh odločilnih dejstev, iz katerih izhaja utemeljen sum. Kaznivo dejanje mora biti opredeljeno v tolikšni meri, da je iz njegovega opisa jasno razvidno, katero je tisto obdolženčevo ravnanje, ki vsebuje zakonske znake kaznivega dejanja. Navedene določbe pa ni mogoče razlagati na način, da bi moral biti opis kaznivega dejanja tako dovršen ter vsebinsko in slogovno formuliran kot v izreku odločb, ki praviloma sledijo v nadaljevanju postopka (sklep o uvedbi preiskave, sodba).
Glede na opis dejanja, kot je zajet v pravnomočnem sklepu o odreditvi pripora, ni mogoče pritrditi vložnici zahteve, da iz njega ne izhajajo zakonski znaki očitanega kaznivega dejanja iz drugega odstavka 184. člena KZ-1. Iz opisa dejanja je razviden očitek, da je obdolženec proizvajal in prodajal izdelke z visoko vsebnostjo THC, ki so kljub opozorilu o neprimernosti uživanja po obliki in strukturi predstavljali živilo in kot takšni tveganje, da jih bodo kupci zaužili. Prav tako je opredeljeno, da je vsebnost THC presegala dopustno mejo, nadalje pa še, da so kupci izdelke tudi dejansko zaužili in obdolžencu poročali o učinkih uživanja in zastrupitvah. Iz tako opredeljenega dejanja izhajajo vse odločilne okoliščine, ki za ugotovitev obstoja očitanega kaznivega dejanja na ravni utemeljenega suma zadoščajo. Dokončna presoja pravilnosti opisa in pravna opredelitev kaznivega dejanja pa bosta lahko predmet presoje v nadaljevanju postopka.
Dejstvo, da pravosodni policisti obtoženca iz ZPMZKZ Celje trikrat niso osebno privedli na narok pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani, še ne utemeljuje izjemnosti okoliščin, zaradi katerih bi bilo treba odstopiti od splošnih zakonskih pravil, po katerih se določa krajevna pristojnost sodišča. Pristojno sodišče ima po veljavnih določbah ZKP na voljo različne mehanizme za zagotavljanje nemotenega sojenja, med katerimi sta za obravnavani primer relevantna predvsem privedba obdolženca in izvedba videokonference.