pripor - odreditev pripora - dispozitivnost - obrazloženost odločbe sodišča prve in druge stopnje - obrazložitev razlogov za vložitev zahteve - pravica do zdravljenja
Ob ugotovljenih zakonskih pogojih za odreditev pripora iz razloga ponovitvene nevarnosti vložnica zahteve ne more uspeti z zatrjevanjem, da je obdolžencu kratena pravica do zdravljenja. Z odreditvijo pripora se sicer res lahko poseže tudi v druge ustavno zavarovane pravice obdolženca, vendar pa gre primarno za poseg v pravico do osebne svobode, glede katerega je sodišče pretehtalo, da je varnost ljudi in njihovega premoženja zaradi obdolženčevega ravnanja ogrožena do te mere, da odtehta poseg v pravico do njegove osebne svobode. Sicer pa je zdravstveno varstvo zagotovljeno tudi obdolžencu skladno z od 31. do 34. člena Pravilnika o izvrševanju pripora.
Po presoji Vrhovnega sodišča sta sodišči prve in druge stopnje pravilno ugotovili, da je v opisanih in v dokaznem postopku ugotovljenih dejanjih obsojenke konkretizirano njeno sodelovanje pri tuji prostituciji zaradi izkoriščanja. Obsojenka je sodelovala pri prostituiranju več deklet na način, da je ustvarjala zaslužek, pri tem pa je šlo za kontinuirano, več let trajajočo dejavnost, ki je predstavljala utečen in donosen posel. Obsojenkino sodelovanje pri tuji prostituciji je obsegalo najemanje in razpolaganje s stanovanji, skrb za prevoz deklet na lokacije, kjer se je izvajala prostitucija, njeno oglaševanje in dogovarjanje s strankami za srečanja z dekleti, ki so ponujala spolne storitve, s čimer je dejansko vodila in posredno nadzirala izvrševanje prostitucije. Ker je pri tem od oškodovank, ki so se nanjo zaradi osebnostnih potez in nepoznavanja jezika funkcionalno navezale – kar je obsojenka izkoriščala zavoljo teženj po lastnem finančnem okoriščanju – prejemala polovico zaslužka, ki so ga le-te prejele od strank, je tudi po presoji Vrhovnega sodišča pravilen zaključek pravnomočne sodbe, da je obsojenka sodelovala pri tuji prostituciji zaradi ekonomskega izkoriščanja.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - kršitev pravice do obrambe - pravica do izvajanja dokazov v korist obdolženca - zaslišanje priče - zavrnitev dokaznega predloga
Zavrnitev dokaznih predlogov (zaslišanje prič, ki bi vedele povedati o odnosu med osbojencem in oškodovanko po obravnavanem dogodku), je glede na predmet dokazovanja utemeljena zato, ker jih obramba ni utemeljila s potrebno stopnjo materialnopravne relevantnosti, saj ni ponudila zadostne podlage, iz katere bi izhajala ocena verjetnosti uspeha tako predlaganih dokazov.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - navzočnost na glavni obravnavi - skrajšani postopek - sojenje v nenavzočnosti obdolženke - pogoji za sojenje v nenavzočnosti
Obsojenka se je sicer seznanila z obtožbo in v zvezi z njo tudi podala zagovor. Bistvo pravice do obrambe pa je tudi v tem, da se da obdolžencu možnost, da se seznani z obremenilnimi dokazi in možnost zasliševati avtorja ter dokazov oziroma izpovedbe.
ZKP člen 201, 201/1-1, 525, 525/1, 525/2.. ZSKZDČEU-1 člen 41.
pripor - začasni ekstradicijski pripor - priporni razlog begosumnosti - evropski nalog za prijetje in predajo - utemeljen sum
Nalog za prijetje in predajo za presojo utemeljenosti odreditve začasnega ekstadicijskega pripora ni relevanten, ker gre za instrument, ki na tujčevo dosegljivost za slovenske organe v postopku ekstradicije nima nikakršnega vpliva. Nalog za prijetje in predajo se sme odrediti v primeru teka kazenskega postopka pred slovenskimi sodišči ali izvršitve že izrečene kazni oziroma varnostnega ukrepa, ne pa tudi zaradi izvršitve ekstradicijskega pripora.
Med članicami EU je v kazenskih zadevah v veljavi zgolj en instrument, ki omogoča zagotovitev navzočnosti obdolžencev, to je Evropski nalog za prijetje in predajo.
Ugotovitev izvedenca ni mogoče presojati izolirano od preostalih dokazov, saj sodišče o dokazanosti pravno relevantnih dejstev in o krivdi odloča na podlagi celotnega dokaznega gradiva, torej vseh ugotovitev dokaznega postopka. Sodišče pretehta vsak dokaz posebej in v zvezi z drugimi dokazi in na tej podlagi sklepa o dokazanosti posameznega dejstva (drugi odstavek 355. člena ZKP).
Tudi pri presoji naklepa obsojenčevih ravnanj ni mogoče ocenjevati izolirano, kot to poskuša storiti obramba, temveč ga je potrebno obravnavati in ocenjevati skupaj z ravnanji soobsojenca, s katerim sta v sostorilstvu oškodovancu vzela življenje.
ZKP člen 76, 76/3, 76/4, 120, 120/2, 120/4, 371, 371/2.. URS člen 25.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - poziv na dopolnitev vloge - pooblastilo zagovornika - predložitev pooblastila - pravica do pritožbe
Določilo četrtega odstavka 76. člena ZKP je mogoče tolmačiti le tako, da je sodišče dolžno v primeru poziva na dopolnitev vloge, vlagatelja v vsakem primeru opozoriti na posledice opustitve ravnanja v nasprotju s pozivom. Na to obveznost sodišča ne more vplivati okoliščina, da je vlagatelj prava uka oseba.
Čeprav je v obravnavani zadevi nesporno, da je bila zagovornica sodišču dolžna predložiti pooblastilo, njena opustitev pa predstavlja kršitev Kodeksa in ravnanje v nasprotju s skrbnostjo dobrega strokovnjaka, to ne pomeni, da bi moral obsojenec zaradi tega ostati prikrajšan pri uresničevanju svoje pravice do pravnega sredstva. Obsojenec je namreč v predmetni zadevi s podpisom pooblastila odvetnici in s plačilom za izdelavo ter vložitev pritožbe, nedvomno izkazal namen izkoristiti pravico do pravnega sredstva.
V obravnavani zadevi ni videti nobenega razloga, da bi se obsojencu z opustitvijo vročitve sklepa o zavrženju pritožbe zagovornice, odrekla možnost vsebinskega izpodbijanja takšne odločitve. Ob upoštevanju 25. člena Ustave je določili drugega in četrtega odstavka 120. člena ZKP mogoče razlagati le tako, da je tudi v primeru, ko odvetnik kot vložnik pritožbe ni predložil pooblastila, potrebno sklep o zavrženju pritožbe vročiti tudi obdolžencu.
Ker je pritožbeno sodišče napačno povzelo del izpovedbe priče o dejstvu, ki ni bistveno, ni storilo bistvene kršitve določb kazenskega postopka iz 11. točke prvega odstavka 371. člena ZKP. Ne gre za protispisnost, ki bi bila očitna in na podlagi katere bi bil napravljen sklep o goljufivem namenu obsojenca.
ZKP člen 9, 9/3, 202, 202/2, 371, 371/2.. URS člen 19, 19/3, 20, 20/2.
relativna bistvena kršitev določb kazenskega postopka - sklep o priporu - pravica do uporabe lastnega jezika - pravica do tolmača - pravica do pravnega sredstva - pravica do izjave - pravnomočnost sklepa o odreditvi pripora - pisni prevod sklepa o priporu
Obdolžencu je bil prevod sklepa o odreditvi pripora vročen dne 6. 8. 2019, vendar v zakonskem roku pritožbe zoper sklep ni vložil. Navedeno pomeni, da je sklep o priporu postal pravnomočen, zahteva za varstvo zakonitosti, ki jo je vložila zagovornica, pa je dovoljena.
Izdelava pisnega odpravka sklepa o odreditvi pripora z obrazložitvijo ter priprava ustreznega prevoda v tuj jezik, ni vedno mogoča v rokih, ki jih predpisuje ZKP. Navedeno velja še zlasti v obsežnejših kazenskih zadevah ter v situacijah, ko gre za tolmačenje v tuje jezike, za katere primanjkuje (sodnih) tolmačev. Seveda je za to dolžna poskrbeti država, vendar v vseh primerih je to objektivno nemogoče. V tovrstnih primerih je morebitno prekoračitev osemiinštirideseturnega roka in s tem kršitev tretjega odstavka 202. člena ZKP potrebno presojati ob upoštevanju vseh okoliščin zadeve, predvsem ali je navedena okoliščina vplivala na zakonitost izpodbijanega pravnomočnega sklepa.
Vprašanje prevodov izdanih sklepov in možnost seznanitve obdolženca z razlogi za pripor v jeziku, ki ga razume, primarno ne izhaja iz drugega 20. člena Ustave, temveč predvsem iz pravice do izjave, kot sestavnega dela enakega varstva pravic ter iz pravice do pravnega sredstva iz 25. člena Ustave. Zlasti omenjeni jamstvi varujeta obdolženčevo subjektiviteto in preprečujeta, da bi postal objekt kazenskega postopka. V ti pravici pa obdolžencu, kljub poznejši vročitvi prevoda pisnega odpravka sklepa o odreditvi pripora, ni bilo poseženo.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VS00028396
KZ-1 člen 197, 197/1, 197/2.. ZKP člen 15, 344, 420, 420/2.
kršitev določb kazenskega zakona - šikaniranje na delovnem mestu - opis kaznivega dejanja - konkretizacija zakonskih znakov - blanketna dispozicija - sprememba obtožbe - pravica do obrambe - primeren čas za pripravo obrambe - zavrnitev dokaznih predlogov - izvedenec - nedovoljeno izpodbijanje dejanskega stanja
Kot je utemeljeno presodilo že pritožbeno sodišče (21. točka razlogov sodbe) kaznivo dejanje šikaniranja na delovnem mestu sodi v poglavje KZ-1, ki ureja kazniva dejanja zoper delovno razmerje in socialno varnost, vendar pa ne gre za blanketno dispozicijo, ki bi se sklicevala na dopolnilno normo – pravni predpis s področja delovnega prava.
ZKP člen 35, 42.. ZS člen 116.. ZSS člen 31.. URS člen 23.
krajevna pristojnost - prenos krajevne pristojnosti - izločitev sodnika - pristojnost za odločanje - nepristranskost sojenja - dvom v nepristranskost sojenja - videz nepristranskosti - splošno znana dejstva - avtoriteta sodne oblasti - javno zaupanje
Nepristranskost sodnikov kot nosilcev sodne funkcije na posameznih sodiščih je namreč treba ocenjevati tudi po tem, kako lahko (ne)pristranskost sodnikov razumejo stranke v postopku in kako se razume v očeh javnosti. Vrhovno sodišče ob tem poudarja, da odločitev o prenosu krajevne pristojnosti izven območja sodne pristojnosti Višjega sodišča v Mariboru ne pomeni nezaupanja do dela Višjega sodišča v Mariboru in nižjih sodišč z njegovega območja, temveč, upoštevaje specifične okoliščine konkretne zadeve, prispeva k zagotavljanju (objektivnega videza) nepristranskosti sojenja v očeh obdolženca in splošne javnosti ter h krepitvi avtoritete sodstva kot celote.
Zahtevi priloženi odločba o pridobitvi pravice do azila in potrdilo o nemškem državljanstvu zahtevane osebe sta bila predložena šele po pravnomočnosti izpodbijanega sklepa, zato na njegovo zakonitost ne vplivata. Vrhovno sodišče v tej fazi odloča le o zakonitosti odrejenega začasnega ekstradicijskega pripora in ne more predstavljati tretje stopnje za vrednotenje okoliščin in preverjanje pravilnosti dejanskih ugotovitev (drugi odstavek 420. člena ZKP). To pa ne odvezuje dolžnosti sodišča prve stopnje, da morebitno naknadno pridobljene dokaze vrednoti v luči (ne)izpolnjenih pogojev za odreditev ekstradicijskega pripora.
Evropski nalog za prijetje in predajo lahko po Zakonu o sodelovanju v kazenskih zadevah z državami članicami Evropske unije posamezna država članica EU med drugim uporabi z namenom, da bi druga država članica EU prijela in ji predala osebo zaradi izvedbe kazenskega postopka. Povedano drugače, Evropski nalog za prijetje in predajo pride v poštev, kadar begosumnega obdolženca – državljana EU ni mogoče prijeti v naši državi.
ZKP člen 200, 200/2, 207, 207/1, 272, 272/2, 400, 400/2.
relativna bistvena kršitev določb kazenskega postopka - pravica do sojenja brez nepotrebnega odlašanja - pravica do pritožbe - rok za vložitev pritožbe - sklep o podaljšanju pripora po vložitvi obtožnice - odločanje višjega sodišča o pritožbi
V prosti domeni stranke je, na kakšen način bo znotraj pritožbenega roka izkoristila pravico do pritožbe, znotraj pritožbenega roka lahko pritožbo tudi dopolni, popravi ali nadomesti. Čas vložitve ne vzpostavlja fikcije o izteku pritožbenega roka, zaradi katere bi moralo sodišče prve stopnje takoj poslati pritožbo v reševanje višjemu sodišču. Vložitev pritožbe tudi ne nalaga dolžnosti sodišču prve stopnje, da bi jo preverjalo v luči vsebinske izčrpanosti in ugotavljalo, ali jo bo pritožnik še dopolnjeval, kot to zmotno nakazuje zagovornik.
Procesna določba prvega odstavka 207. člena ZKP, ki jo zagovornik v zahtevi izpostavlja, ureja drugačen procesni položaj, kot je obravnavan v tej zadevi. Po citirani določbi mora višje sodišče o pritožbi zoper sklep o odreditvi pripora, ki jo mora priprti vložiti v 24 urah, odločiti v 48 urah, medtem ko časovnega okvirja odločanja višjega sodišča o pritožbi zoper sklep o podaljšanju pripora ob vložitvi obtožnice, ki jo je treba vložiti v treh dneh po vročitvi sklepa, citirana določba ZKP (drugi odstavek 272. člena) ne določa.
krajevna pristojnost - prenos pristojnosti - drugi tehtni razlogi - dvom v nepristranskost sojenja - videz nepristranskosti sodišča - nestrinjanje z odločitvijo sodišča
Nezadovoljstvo in nestrinjanje predlagatelja za prenos krajevne pristojnosti s preteklimi vsebinskimi odločitvami sodišča v kazenskem postopku ne predstavlja tehtnega razloga za prenos krajevne pristojnosti.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VS00028519
ZKP člen 371, 371/1-11, 372, 372-1, 372-3.. URS člen 22, 25.. KZ-1 člen 154, 186.
kršitev kazenskega zakona - dejanje ni kaznivo dejanje - prepovedanost dejanja - prepovedana droga - čas storitve kaznivega dejanja - trajajoče kaznivo dejanje - dokončano kaznivo dejanje - ne bis in idem - nadaljevano kaznivo dejanje - kršitev določb kazenskega postopka - ni razlogov o odločilnih dejstvih - celovita presoja dokazov - sodba sodišča druge stopnje - sprememba in dopolnitev obrazložitve sodbe - obravnava na drugi stopnji
V obrazložitvi sodbe sodišča prve stopnje so izostali razlogi o tem, kako je sodišče pretehtalo vsak dokaz posebej in v povezavi z drugimi dokazi. S tem, ko je sodišče naštelo in povzelo izvedene dokaze, ob tem pa ni obrazložilo, kaj posamezni dokazi dokazujejo in kako je presodilo vsak dokaz posebej in v povezavi z drugimi dokazi, je storilo absolutno bistveno kršitev določb kazenskega postopka po 11. točki prvega odstavka 371. člena ZKP.
Sodišče druge stopnje je v obrazložitvi sodbe izostalo dokazno oceno sodišča prve stopnje na procesno nedopusten način poskušalo nadomestiti s svojimi razlogi. Manjkajoče dokazne ocene, ki bi jo morala vsebovati že prvostopenjska sodba, pa višje sodišče na tak način, ne da bi opravilo glavno obravnavo, ne more nadomestiti, saj bi bila s tem obsojencu kršeni tako pravica do poštenega postopka na podlagi obrazložene sodne odločbe (22. člen Ustave RS), kot tudi pravica do učinkovitega pravnega sredstva (25. člen Ustave RS).
Potrditev prvostopenjske sodbe v nespremenjenih delih v pritožbenem postopku razumno implicira ugotovitev, da višje sodišče kršitve, na katere mora paziti po uradni dolžnosti, ni ugotovilo.
Stališče zagovornika, da mora izrek sklepa o odreditvi pripora vsebovati sestavine izreka, kot jih Zakon o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) določa za obsodilno sodbo, je napačno. Gre za dve povsem različni sodni odločbi, za kateri zakon tudi posebej predpisuje njune obvezne sestavine. Vsebino sklepa o priporu določa drugi odstavek 202. člena ZKP, ki ne določa, kako mora biti sklep oblikovan oziroma katera vsebina mora biti navedena v posameznem delu sklepa o priporu, kot je to zaradi njenega drugačnega pomena natančneje predpisano za sodbo, s katero sodišče obdolženca spozna za krivega.
ZKP člen 200, 200/1, 205, 205/2, 272, 272/2, 272/3.
podaljšanje pripora - podaljšanje pripora ob vložitvi obtožnice - napačna pravna podlaga - vpliv na zakonitost sklepa
Napačna pravna podlaga, ki jo je okrožno državno tožilstvo navedlo v predlogu za podaljšanje pripora po vložitvi obtožnice, ne vpliva na zakonitost izpodbijanega sklepa. Tudi če državno tožilstvo v predlogu za podaljšanje pripora ob vložitvi obtožnice ne bi navedlo pravne podlage za podaljšanje pripora, to ni ovira, da sodišče pripora zoper obdolženca ne bi podaljšalo, če so za to podani pogoji in je predlog za podaljšanje pripora ustrezno obrazložen.
krajevna pristojnost - prenos pristojnosti - drugi tehtni razlogi - dvom v nepristranskost pristojnega sodišča
Dejstvo, da so nekateri sodniki Višjega sodišča v Mariboru v izvšilnih postopkih sprejeli posamezne odločitve, ki so vsebinsko povezane z obravnavano kazensko zadevo in s katerimi se oškodovanec kot tožilec ne strinja, glede na navedeno ne more predstavljati tehtnega razloga za prenos pristojnosti, saj navedena okoliščina objektivno ne vzbuja dvoma v nepristranskost vseh sodnikov Višjega sodišča v Mariboru.
Predlagatelj zatrjuje pristranskost vseh sodnikov Okrajnega sodišča v Gornji Radgoni in predlaga prenos na sodišče izven sodnega območja Višjega sodišča v Mariboru. Okoliščine v tej zvezi predlagatelj zatrjuje le glede enega sodišča z območja Višjega sodišča v Mariboru in ne glede vseh stvarno pristojnih sodišč s tega območja. S tem predlagatelj ne utemelji tehtnega razloga za prenos pristojnosti s sodišča prve stopnje na drugo sodišče zunaj območja Višjega sodišča v Mariboru. V tem primeru pa Vrhovno sodišče ni neposredno višje sodišče, ki bi bilo pristojno za odločanje o takšnem predlogu.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VS00026829
ZKP člen 17, 17/2, 234, 234/1, 241, 241/1, 241/3.. KZ-1 člen 299, 300.
dokazovanje - dokazna vrednost priče - izpovedba priče - obstoj kaznivega dejanja - kaznivo dejanje napada na uradno osebo, ko opravlja naloge varnosti - kaznivo dejanje preprečitve uradnega dejanja uradni osebi - predmet kazenskopravnega varstva
Glede na podatke kazenskega spisa gre v obravnavanem primeru za dokazni položaj, pri kateri si nasproti stojita beseda proti besedi.
Kaznivo dejanje napada na uradno osebo, ko opravlja naloge varnosti (300. člen KZ-1) se od kaznivega dejanja preprečitve uradnega dejanja uradni osebi po tretjem odstavku 299. člena KZ-1 loči po tem, da pri kaznivem dejanju po 300. členu KZ-1 napad ni usmerjen na preprečitev uradnega dejanja oziroma na prisilitev k uradnemu dejanju, temveč gre le za napad, ki je namenjen ogrozitvi uradne osebe oziroma njenega pomočnika.