ZPP člen 190, 343, 343/1, 343/4. URS člen 22. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 6. SPZ člen 99.
nedovoljena pritožba - pravni interes za pritožbo - zavrženje pritožbe zaradi pomanjkanja pravnega interesa - tožba za prenehanje vznemirjanja lastninske pravice
V skladu s četrtim odstavkom 343. člena ZPP je pritožba med drugim nedovoljena tudi, če pritožnik nima pravnega interesa za pritožbo.
Pri tem je treba upoštevati pritožnikov vseobsegajoči položaj, kakršnega ima glede na sodbo, ki je bila izdana, v celotnem postopku uveljavljanja svoje pravice. Pravni interes mora obstajati tako ob vložitvi pritožbe, kot tudi v celotnem pritožbenem postopku in ob odločanju o pritožbi. Če po vložitvi pritožbe odpade, ker si stranka z vloženo pritožbo ne more več izboljšati svojega pravnega položaja, je treba pritožbo zavreči ne glede na to, ali je bila prvotno dovoljena.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00084780
OZ člen 10, 131, 131/1, 171, 171/1, 179, 965. ZPP člen 154, 158, 158/1.
zavarovanje pred odgovornostjo - deliktna odškodninska odgovornost - obstoj odškodninske odgovornosti - elementi odškodninske odgovornosti - načelo neminem laedere - nedopustno ravnanje - neskrbno ravnanje - malomarno ravnanje - opustitev dolžnega ravnanja - predvidljivost negativne posledice - objektivna predvidljivost posledice - soprispevek oškodovanca k nastanku škode - denarna odškodnina za premoženjsko in nepremoženjsko škodo - telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - intenzivnost in trajanje telesnih bolečin - obseg in trajanje telesnih bolečin - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - trajnost posledic - primarni in sekundarni strah - načelo individualizacije in objektivne pogojenosti višine odškodnine - povprečna neto plača kot merilo za primerjavo prisojenih odškodnin - izvedensko mnenje - upoštevanje odbitne franšize - odločanje o pravdnih stroških - ločeno ugotavljanje uspeha po temelju in višini - povrnitev pravdnih stroškov po delnem umiku tožbe - načelo uspeha pravdnih strank - nova ugotovitev vrednosti nepremičnine - odvetniška tarifa
Nedopustno ni le ravnanje, ki je v nasprotju s prepovedno ali zapovedno pravno normo. Zadostuje, da je ravnanje na splošno nedopustno. Presoditi je treba, ali je nastanek škode objektivno predvidljiva posledica opustitve (zatrjevanega) dolžnega ravnanja. Vrednostno merilo je torej predvidljivost negativne posledice ravnanja. Če bi izvedba razumnih in sorazmernih ukrepov povprečnega človeka (na primer prenašanje manjše količin drv ali urejenost pohodne poti) preprečila nastanek škode ali zmanjšala možnost za njen nastanek na sprejemljivo raven, povzročitelj pa teh ukrepov ni izvedel, je njegovo ravnanje nedopustno.
Dogovor o odbitni franšizi je dogovor o lastni udeležbi zavarovanca toženke pri vsakem zavarovalnem primeru. Odbitna franšiza se upošteva od končne odškodnine, za katero sodišče določi, da kot primerna pripada oškodovanki.
Tožnica je po prejemu odgovora na tožbo tožbo delno umaknila. Umik ni bil posledica delne izpolnitve zahtevka. V takšnem primeru se o stroških od umaknjenega dela tožbenega zahtevka odloči po pravilu iz prvega odstavka 158. člena ZPP, od preostanka vtoževanega zneska pa se stroški odmerijo po uspehu (154. člen ZPP).
DZ člen 7, 7/3, 7/4, 157, 157/2, 161. ZNP-1 člen 101.
izdaja začasne odredbe v sporu iz družinskopravnih razmerij - izdaja začasne odredbe po uradni dolžnosti - ureditvena (regulacijska) začasna odredba - restriktiven pristop pri izdaji regulacijske začasne odredbe - osebni stiki z otrokom - stiki v korist otroka - ureditev stikov otroka s staršem - obseg in način izvajanja stikov - začasna ureditev stikov - začasno omejevanje stikov - načelo najmilejšega ukrepa - stiki pod nadzorom - izvrševanje stikov pod nadzorom Centra za socialno delo (CSD) - prisotnost delavcev CSD - ogroženost otroka - korist mladoletnega otroka - razširitev stikov - postopno povečevanje obsega stikov - vloga centra za socialno delo v sodnem postopku - mnenje Centra za socialno delo (CSD) - pravna narava poročila Centra za socialno delo (CSD) - varstvo javnega interesa - izvedensko mnenje - naloga izvedenca - otrok s posebnimi potrebami - izostanek trditvene podlage - pravica do izjave v postopku - odvisnost od drog - zdravljenje odvisnosti - rok za izjavo - stroški pritožbenega postopka - stroški v postopkih za varstvo koristi otroka - prosti preudarek pri odločanju o stroških v družinskih sporih
Nasprotni udeleženec opozarja, da neizvajanje stikov otroka s staršem, pri katerem otrok ne živi, ogroža otrokov zdrav celosten razvoj in lahko pride do odtujitve, vendar v konkretnem primeru ne gre za tak primer oziroma neizvajanje stikov, saj se stiki izvajajo in tudi postopno širijo.
Poročilo CSD, katerega namen je razjasnitev določenih dejanskih vprašanj, ima bistvene značilnosti in strukturo izvedenskega mnenja: izvidu, to je ugotovitvam dejstev, sledi mnenje, katerega bistvo je ocena stališč stroke oziroma pravil znanosti. CSD v sporih iz razmerij med starši in otroki kot organ socialnega skrbstva nastopa kot specifičen pomočnik sodišča in z njim sodeluje v funkciji varstva javnega interesa. Z zbiranjem podatkov o osebnih in družinskih razmerah otrok in njihovih staršev opravlja naloge pomožnega preiskovalnega organa, hkrati pa ima poseben procesni položaj, ki je zaradi njegovega strokovnega znanja in izkušenj blizu položaju sodnega izvedenca.
postopek osebnega stečaja - prodaja nepremičnine v stečajnem postopku - javna dražba v stečajnem postopku - dovoljenost pritožbe - pritožba proti sklepom v zvezi s prodajo premoženja - razrešitev upravitelja - predlog stečajnega dolžnika - nedovoljen predlog
Ker ZFPPIPP posebne pritožbe na potek javne dražbe ne predvideva, je bila dolžničina pritožba pravilno zavržena in njena nadaljnja procesna ter vsebinska presoja ni bila potrebna.
Po prvem odstavku 119. člena ZFPPIPP lahko razrešitev stečajnega upravitelja predlaga upravitelj sam, upniški odbor ali pa vsak upnik. Zakon daje torej pravico zahtevati razrešitev upravitelja le zakonsko določenemu krogu oseb, med katerimi ni stečajnega dolžnika.
odločitev o pravdnih stroških - načelo uspeha pravdnih strank - uspeh s tožbo - ugovor sočasnosti izpolnitve - delni uspeh v pravdi
Pravilen je zaključek sodišča prve stopnje iz 5. točke obrazložitve, da sta tako tožnica s svojim zahtevkom, kot tudi toženec z nasprotno tožbo v pretežnem delu v celoti uspela.
lastninska pravica - pridobitev lastninske pravice na premičnini - priposestvovanje - priposestvovanje premične stvari - dobroverni lastniški posestnik
Nihče ne more na drugega prenesti več pravic, kot jih ima sam. Posledično toženka oziroma njen pokojni mož A. A. lastninske pravice na traktorju ni mogel pridobiti s kupoprodajno pogodbo z dne 27. 7. 2011, kot je to zmotno presodilo sodišče prve stopnje.
velika tatvina - tatvina - način storitve kaznivega dejanja - posebno predrzen način - majhna vrednost ukradene stvari - privilegirana oblika kaznivega dejanja - mala tatvina - prilastitveni namen - opis kaznivega dejanja v izreku sodbe - pravna opredelitev kaznivega dejanja - prištevnost - duševna motnja - izvedensko mnenje - posnetki nadzornih kamer - direktni naklep - predkaznovanost - preklic pogojne obsodbe zaradi novega kaznivega dejanja - stek kaznivih dejanj
Sodišče druge stopnje se ne strinja s pritožnikom, da gre v obravnavani zadevi glede na obtožbeni očitek, da si je obtožena pridobila protipravno premoženjsko korist v vrednosti 260,00 EUR, upoštevajoč določbo 99. člena KZ-1, za t.i. majhno tatvino po drugem odstavku 204. člena KZ-1 in da je podano kaznivo dejanje velike tatvine na predrzen način le, če bi se obtoženi očitala protipravna pridobitev premoženjske koristi, ki bi presegala 500,00 EUR. Privilegirana oblika kaznivega dejanja tatvine oziroma t.i. majhna tatvina je podana samo, če sta kumulativno izpolnjena dva pogoja: 1. da je vrednost ukradene stvari majhna (objektivni pogoj) in 2. da si je storilec hotel prilastiti stvar majhne vrednosti (subjektivni pogoj). Za premoženjsko korist, škodo ali vrednost se šteje znesek med storitvijo kaznivega dejanja, ki pri majhni ne presega 500 EUR (1. točka devetega odstavka 99. člena KZ-1). Če eden od navedenih pogojev ni izpolnjen, je podano temeljno kaznivo dejanje tatvine po prvem odstavku 204. člena KZ-1 oziroma kolikor so podane konkretne okoliščine, iz katerih izhaja, da običajna tatvina, ki je sicer že sama po sebi predrzna, izrazito odstopa od ostalih kaznivih dejanja, je podano kaznivo dejanje velike tatvine po 3. točki prvega odstavka 205. člena KZ-1.
Omejitev vozniškega dovoljenja iz zdravstvenih razlogov ureja določba 63. člena ZVoz-1.
Pri tem četrti in peti odstavek navedenega člena ZVoz-1, ki sta bila dodana z novelo ZVoz-1D, določata, da upravna enota, ki prejme zdravniško spričevalo iz prejšnjega odstavka, o tem obvesti imetnika veljavnega vozniškega dovoljenja in mu hkrati določi rok, v katerem mora uskladiti veljavnost vozniškega dovoljenja z veljavnim dokončnim zdravniškim spričevalom. Uskladitev se izvede na način, da imetnik veljavnega vozniškega dovoljenja upravni enoti odda veljavno vozniško dovoljenje, upravna enota pa mu izda novo vozniško dovoljenje. Imetniku veljavnega vozniškega dovoljenja iz prejšnjega odstavka, ki vozniškega dovoljenja do določenega roka ne uskladi z veljavnim dokončnim zdravniškim spričevalom, na podlagi katerega mu je pravica do vožnje motornih vozil omejena na določen čas ali le za posamezno ali posamezne kategorije, upravna enota z odločbo omeji veljavnost vozniškega dovoljenja na določen čas ali le za posamezno ali posamezne kategorije, kar izhaja iz veljavnega dokončnega zdravniškega spričevala.
Ob navedeni veljavni zakonski ureditvi (naknadne) omejitve veljavnosti vozniškega dovoljenja zaradi zdravstvenih razlogov pritožbeno sodišče zaključuje, da določba osmega odstavka v zvezi s 3. točko prvega odstavka 56. člena ZVoz-1 kot objektivni zakonski znak prekrška določa neveljavnost vozniškega dovoljenja kot javne listine oziroma vožnjo v nasprotju z omejitvijo, vpisano na vozniškem dovoljenju. Zgolj v evidenco vozniških dovoljenj vpisana omejitev pravice do vožnje brez hkrati izdane upravne odločbe o omejitvi veljavnosti vozniškega dovoljenja (iz katerega izhaja veljavnost do leta 2033) s strani UE, zato ne zadošča za zaključek, da je obdolženec v času prekrška vozil brez veljavnega vozniškega dovoljenja.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSC00084765
KZ-1 člen 83. ZKP člen 511, 511/5.
sodna rehabilitacija - izbris obsodbe iz kazenske evidence - pogoji za izbris obsodbe iz kazenske evidence - osebni stečaj prosilca - zdravstvene težave - zavrnitev prošnje - načelo kontradiktornosti
Pritožnik sam navaja, da izbris obsodbe iz kazenske evidence potrebuje zaradi odpusta obveznosti v postopku osebnega stečaja. Navedba pritožnika, da bi z izbrisom obsodbe iz kazenske evidence lahko dosegel odpust obveznosti, tudi po mnenju pritožbenega sodišča ni tista tehtna okoliščina na podlagi katere bi, ob dejstvu, da obsojeni ni bil obsojen za novo kaznivo dejanje in drugih okoliščinah, ki jih izpostavlja pritožnik, lahko lahko vodili do drugačne odločitve, kot jo izpodbija s to pritožbo.
OZ člen 171, 171/1. ZZVZZ člen 86, 87. ZPP člen 324.
delovna nesreča - odgovornost delodajalca za škodo - povrnitev stroškov zdravljenja - opustitev ukrepov s področja varstva pri delu - prispevek delavca kot oškodovanca - obrazložitev sodbe - opombe
Sodba je slabo strukturirana. V skladu s 324. členom ZPP mora namreč vsebovati obrazložitev, v kateri morajo biti navedeni vsi razlogi za odločitev sodišča. Bistveni deli obrazložitve izpodbijane sodbe pa so vsebovani v opombah, ki temu niso namenjene. Kot je pojasnjeno že v Slovarju slovenskega knjižnega jezika, je opomba "krajše pojasnilo k tekstu", ni pa opomb dopustno uporabljati tako, kot je to storjeno v izpodbijani sodbi, saj so v njih bistveni deli razlogov za odločitev sodišča.
Oškodovanec je bil dovolj poučen o varstvu pri delu (izobraževanje in preizkus se je izvajalo vsakih šest mesecev, bil pa je vrsto let zaposlen na istem delovnem mestu), tako tudi glede pomena znaka za nevarnost zaradi objektov oziroma stvari na svetli poti premika. Zaradi tega bi se moral umakniti v vagon ali pa sestopiti z vlaka, pri svojem delu, kjer je nenazadnje najprej sam odgovoren za svojo varnost, pa niti ni bil dovolj pozoren, da bi prej opazil, da krtače niso zapete, čeprav je stal na stopnicah zadnjega vagona v kompoziciji in so torej krtače udarjale po vseh prejšnjih vagonih, pri tem pa je bil tudi ena od oseb, ki je morala paziti na to, da na poti premika ni ovir, s čimer je pomembno soprispeval k nastanku škodnega dogodka.
ZPP člen 115, 115/2, 319, 319/2. ZST-1 člen 11, 11/4, 13, 13/1.
kreditna pogodba - neplačilo obrokov - odstop od kreditne pogodbe - predčasna zapadlost kreditne obveznosti - solidarni porok - preložitev naroka - zdravstveni razlog - bolezen - predložitev zdravniškega opravičila - oprostitev plačila sodnih taks za pritožbo - oprostitev plačila sodne takse pravne osebe - ponoven predlog za oprostitev plačila sodnih taks - zavrženje predloga za taksno oprostitev
Da bi tožena stranka zdravniško opravičilo svoji prošnji za preložitev naroka priložila, v pritožbi ne zatrjuje, prav tako v vlogi niti ni konkretizirala razloga odsotnosti, ki bi drugemu tožencu onemogočal prihod na sodišče oziroma sodelovanje na naroku.
dedovanje - dedna nevrednost - razdedinjenje - vračunanje daril v dedni delež - obstoj vzročne zveze
Kot bistveno sodišče druge stopnje izpostavlja, da mora razlog dedne nevrednosti iz 4. točke 126. člena Zakona o dedovanju - v nadaljevanju ZD glede razdedinjenja, vsebovati vzročno zvezo med dedičevo opustitvijo nudenja pomoči oziroma kršitvijo preživninske obveznosti na eni strani ter konkretno prizadetost zapustnika zaradi opustitve potrebne pomoči oziroma zaradi opustitve preživninske obveznosti, na drugi strani.
Le razlaga, ki ponoven tek zastaralnega roka veže na pravnomočnost sklepa o končanju postopka, je tudi ustavno skladna in izpolnjuje zahteve pravice do sodnega varstva iz 23. člena ter pravice do pravnega sredstva iz 25. člena URS. Namen instituta pretrganja zastaranja je preprečiti, da bi upnikova terjatev, ki je bila uveljavljena pred sodiščem, zastarala zaradi dejavnikov, na katere upnik ne more vplivati, kot so procesna pravila, povezana s sodnimi postopki. To utemeljitev je treba razširiti tudi na obdobje med izdajo odločbe in njeno pravnomočnostjo, vključno s časom, potrebnim za vložitev in obravnavo pravnih sredstev. V nasprotnem primeru bi bil upnik lahko prikrajšan za varstvo svojih pravic pred sodiščem zaradi okoliščin, ki niso nujno v njegovi sferi, in bi bilo ogroženo učinkovito uveljavljanje pravice do pravnega sredstva v sodnem postopku.
ZFPPIPP člen 296, 296/5, 298, 298/5, 298a, 383, 383/2, 383/2-3.
stečajni postopek - postopek osebnega stečaja - ločitvena pravica - prijava ločitvene pravice v stečajnem postopku - fikcija prijave - sklep o preizkusu terjatev ter ločitvenih in izločitvenih pravic - delna razveljavitev - nemožnost preizkusa sklepa
Pravila iz 298.a člena ZFPPIPP se uporabljajo, če je po stanju ob začetku stečajnega postopka na nepremičnini vknjižena lastninska pravica v korist stečajnega dolžnika, in je ta lastninska pravica omejena z vknjiženo hipoteko, katere vknjižba je začela učinkovati pred začetkom stečajnega postopka.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSL00089809
KZ-1 člen 90, 90/1, 90/1-4, 90/3, 191, 191/1, 192, 192/2. ZKP člen 39, 39/2, 39/2-2, 42, 339, 339/2, 357, 357-4, 371, 371/1, 371/1-8, 371/1-11, 371/2. URS člen 29, 35, 37. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 6, 6/1, 6/3, 6/3-d.
kaznivo dejanje nasilja v družini - zastaranje kazenskega pregona - kaznivo dejanje zanemarjanje mladoletne osebe in surovo ravnanje - izločitev dokazov - pravica do komunikacijske zasebnosti - nedovoljen dokaz - izločitev nedovoljenih dokazov - izločitev sodnikov - seznanitev z dokazom, ki bi moral biti izločen - presoja spoznavnega pomena dokaza za obsodilno sodbo - bistvena kršitev določb kazenskega postopka - pravice obrambe - izvajanje dokazov v korist obdolženca - pravica do izvajanja dokazov v korist obdolženca - dokazni predlog - zavrnitev dokaznega predloga z zaslišanjem prič - novo sojenje - ponovitev dokaznih predlogov - relevantnost predlaganih dokazov - izvedensko mnenje - strokovno mnenje, ki ga pridobi stranka sama - pomoč strokovnjaka pri izpodbijanju dokazne vrednosti izvedenskega mnenja - zaslišanje izvedenca - pristop na narok z zamudo - možnost izjaviti se o ugotovitvah izvedenca - pravica do izjave - pravica do poštenega sojenja
V primeru, da se v postopku odločanja o kateremkoli vprašanju član senata seznani z dokazom, ki se mora po določbah tega zakona izločiti iz spisa, ne sme odločati o obtožbi, vendar le tedaj, kadar je vsebina dokaza takšna, da bi lahko vplivala na njegovo odločitev (2. točka drugega odstavka 39. člena ZKP). Da je izločitev člana senata potrebna, morata biti torej kumulativno izpolnjena dva pogoja: (1) seznanitev z nedovoljenim dokazom in (2) vsebina dokaza je takšna, da bi lahko vplivala na odločitev člana senata.
O usodi dokaznih predlogov, podanih v prvotnem, ne pa tudi v novem sojenju, je Vrhovno sodišče RS že zavzelo stališče, da mora sodišče v primeru, ko pritožbeno sodišče sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje, odločiti o procesnih predlogih, ki jih stranke podajo v okviru tega sojenja in svojo odločitev obrazložiti, ni pa se dolžno (ponovno) opredeljevati do dokaznih predlogov, ki so jih stranke podale v predhodnem sojenju (sodba Vrhovnega sodišča RS I Ips 22995/2017 z dne 25. 5. 2023).
Na naroku za glavno obravnavo dne 18. 3. 2024 je svoje mnenje podala še druga izvedenka, dr. G., ki ji je bilo tako kot izvedenki U. U. strokovno mnenje poslano skupaj z vabilom na narok, hkrati pa ji je bilo naročeno, da se do zaslišanja seznani s pripombami iz strokovnega mnenja. Kot izhaja iz zapisnika v glavni obravnavi, je bila tudi na tem naroku omogočena navzočnost dr. A. kot strokovne pomoči obrambi. Slednji se naroka ni udeležil. Ob tem je treba pojasniti, da je bila izvedenka dr. G. vabljena na narok dne 18. 3. 2024 ob 10:30 uri, vendar takrat na narok ni pristopila, to je storila šele ob 11:41 uri. Kot je bilo kasneje ugotovljeno, je zamudila, ker je čakala pred napačno razpravno dvorano. V vmesnem času je dr. A., ki naj bi čakal pred razpravno dvorano, odšel, zato ob kasnejšem zaslišanju izvedenke ni bil prisoten. Pritožbeno sodišče obtožencu pojasnjuje, da iz zapisnika o glavni obravnavi izhaja, da je imel dr. A. možnost, da se naroka udeleži, sodišče je namreč stranke postopka obvestilo o tem, da bo na naroku svoje mnenje podala izvedenka, prisotnost dr. A. je bila izrecno dovoljena, slednji pa je po navedbah obtoženca celo prišel na sodišče. Pritožbenih navedb obtoženca, da je bil dr. A. med odmorom odslovljen, zapisnik glavne obravnave, ki ga je obtoženec brez pripomb podpisal, ne potrjuje. Iz zapisnika pa tudi ne izhaja kakršnokoli aktivno ravnanje obtoženca (ali obtoženke), da se zagotovi njegova prisotnost (ni zaprosil, da se mu karkoli sporoči ali počaka njegova vrnitev), ali kakršnakoli graja postopka, zaradi njegove neudeležbe. Pritožbeno sodišče vsled navedenega zaključuje, da je imela obramba možnost, da si pri zaslišanju izvedenke dr. G. pomaga s strokovnim pomočnikom, pa te možnosti ni izkoristila.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE
VSM00083115
ZPacP člen 25. ZZVZZ člen 23, 23/1, 23/1-3, 37, 61, 61/2, 61/2-1. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14, 350, 350/2, 360, 360/1,443, 443/1. OZ člen 15.
postopek v sporu majhne vrednosti - pogodba o izvajanju zdravstvenih storitev - pogodba sui generis - obstoj pogodbenega razmerja - privolitev bolnika v zdravljenje - informiranost pacienta - pacientovo soglasje - stroški v zvezi z zdravljenjem - plačilo za opravljeno zdravstveno storitev
Po pogodbi o zdravstvenih storitvah je obveznost zdravstvene ustanove oprava dogovorjene zdravstvene storitve, obveznost pacienta pa je plačilo opravljene storitve, ki ga opravi sam ali preko skladov zdravstvenega zavarovanja.
Po 2. alineji 3. točke prvega odstavka 23. člena ZZVZZ se iz obveznega zdravstvenega zavarovanja zagotavlja plačilo najmanj 80 % vrednosti za specialistično ambulantne, bolnišnične in zdraviliške storitve kot nadaljevanje bolnišničnega zdravljenja, razen za poškodbe izven dela. Skladno s 1. točko drugega odstavka 61. člena ZZVZZ dopolnilno zdravstveno zavarovanje (kot oblika prostovoljnega zdravstvenega zavarovanja) krije razliko med vrednostjo zdravstvenih storitev v skladu s 23. členom zakona in deležem te vrednosti, ki ga v skladu z istim členom krije obvezno zdravstveno zavarovanje. Oseba, ki ni vključena v dopolnilno zdravstveno zavarovanje, je torej glede razlike med vrednostjo zdravstvenih storitev in deležem te vrednosti, ki ga krije obvezno zdravstveno zavarovanje, samoplačnik.
Ker so pritožniki umaknili že vloženi pritožbi še preden je pritožbeno sodišče o njih odločalo, je bilo treba v skladu z določbo drugega odstavka 334. člena ZPP izdati ugotovitveni sklep o umiku pritožb.
stroški postopka - povrnitev pravdnih stroškov - odvetniška tarifa - nagrada za sestavo vloge - nagrada za zastopanje - zastopanje na naroku - pripravljalni narok - stvarna služnost - povrnitev stroškov pritožbenega postopka
Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo o stroških postopka na podlagi tožnikovega stroškovnika. Tožnik je v nasprotju z Odvetniško tarifo v stroškovniku priglasil odvetniške storitve, kar so toženci utemeljeno izpodbijali in s pritožbo uspeli, zato so na podlagi prvega odstavka 154. člena in prvega odstavka 156. člena ZPP upravičeni do povrnitve stroškov pritožbenega postopka.
BANČNO JAVNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00082227
ZPSVIKOB-1 člen 1, 3, 3/1, 3/3, 4, 4/1, 6, 6/1, 33, 48, 48/1. ZPSVIKOB člen 9. ZPP člen 48.
odškodninska odgovornost bank - banka - Banka Slovenije - Republika Slovenija - odgovornost banke slovenije - podrejene obveznice - odločba o izrednih ukrepih - prenehanje kvalificiranih obveznosti banke - varstvo oškodovanca - imetnik podrejenih obveznic - nadaljevanje prekinjenega postopka - sklep o nepristojnosti - pristojno sodišče - krajevna pristojnost - izključna pristojnost - sprememba zakonodaje - načelo ekonomičnosti postopka - pravica do izjave v postopku - pravna podlaga zahtevka
Četudi je bil izpodbijani sklep izdan in s pritožbo izpodbijan v času veljavnosti ZPSVIKOB, je odločitev, s pravno podlago v novem zakonu, ki (enako kot ZPSVIKOB) glede odškodninskih zahtevkov zoper Banko Slovenije zaradi učinkov odločbe o izrednih ukrepih določa izključno pristojnost Okrožnega sodišča v Mariboru, pravilna. Prvi odstavek 48. člena ZPSVIKOB-1 se, kot je zgoraj navedeno, izrecno nanaša na postopke po že vloženih tožbah; ker je (izpodbijani) sklep o nepristojnosti že bil izdan, je nesmiselno in neekonomično, da bi se razveljavil samo zato, da bi bil znova izdan enak sklep. Tožniku se namreč s predmetnim sklepom v ničemer ne jemlje njegovega pravnega varstva in ne zmanjšuje procesnih ali materialnopravnih upravičenj.
BREZPLAČNA PRAVNA POMOČ - CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODVETNIŠTVO
VSL00082360
ZOdv člen 17, 17/5. ZOdv-G člen 2, 3. ZBPP člen 46, 46/3. ZPP člen 158, 158/1, 325, 325/1, 332.
stroški postopka - dopolnilni sklep o stroških - odmera odvetniških stroškov - brezplačna pravna pomoč - dodelitev brezplačne pravne pomoči - pravno svetovanje in zastopanje stranke v postopku - znižanje plačila postavljenemu ali dodeljenemu odvetniku - nastanek terjatve iz naslova pravdnih stroškov - sprememba določbe zakona
Čeprav je drugi toženec odgovor na tožbo vložil pred uveljavitvijo novele ZOdv-G, ko je še veljala zakonska določba o znižanju plačila v primeru zastopanja na podlagi odločbe o brezplačni pravni pomoči, je z vidika odmere stroškov postopka bistven trenutek, ko je sodišče o njih odločilo. Kot izhaja iz obširne sodne prakse, šele takrat nastane terjatev za povrnitev stroškov postopka nasprotni stranki.