CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - VARSTVO POTROŠNIKOV - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00082519
ZIZ člen 272, 272/1. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8.
regulacijska začasna odredba - začasno zadržanje učinkovanja kreditne pogodbe - kredit v CHF - potrošniška kreditna pogodba - pojasnilna dolžnost banke - kršitev pravice do izjave - verjetnost obstoja terjatve - sklepčnost trditev
V tej zadevi v ugovoru zatrjevana pojasnila toženke kažejo diametralno nasproten potek informiranja o prevzetih tveganjih, kot sta ga zatrjevala tožnika, ki sta navedla, da nista bila opozorjena na valutna tveganja in na to, kako bi lahko večja apreciacija tečaja vplivala na njune kreditne obveznosti. Zgolj na podlagi podanih navedb po oceni pritožbenega sodišča ni mogoče zaključiti, da so navedbe tožnikov verjetnejše.
plačilo odškodnine - sprememba višine odškodnine - obvezno zavarovanje avtomobilske odgovornosti (AO) - padec motorista - zlom - nepremoženjska škoda - zmanjšanje življenjske aktivnosti - vpliv prejšnje poškodbe na višino odškodnine - predhodne poškodbe - degenerativne spremembe - načelo objektivizacije odškodnine - načelo individualizacije - duševne bolečine zaradi skaženosti - brazgotine - objektivno in subjektivno merilo skaženosti - premoženjska škoda - bodoča premoženjska škoda - bodoči stroški - trajno povečane potrebe - denarna renta
Sodišče mora, ko odloča o višini odškodnine, upoštevati objektivni in subjektivni pristop. Navedeno pomeni, da prisodi odškodnino v višini, ki je bila v sodnih postopkih odmerjena v podobnih primerih (načelo objektivizacije), pri tem pa upošteva konkreten primer in konkretnega oškodovanca (načelo individualizacije). Da sodišče odškodnino na takšen način lahko odmeri, mora konkretni primer primerjati z lažjimi, podobnimi in hujšimi primeri. Sodišče prve stopnje je s tem v zvezi zapisalo le, da je odmerjena odškodnina primerna ob objektivni umestitvi individualnega primera med podobne primere v sodni praksi. Zgolj taka obrazložitev brez navedbe konkretnih odločitev in v njih priznanih odškodnin ne omogoča preizkusa, ali je prisojena odškodnina ustrezna z vidika že obravnavanih primerov v sodni praksi.
omejitev starševske skrbi - ogroženost otroka - opustitev skrbnega ravnanja - opustitev dolžnega varstva in nadzorstva s strani staršev - funkcionalne motnje - telesne poškodbe - namestitev v rejniško družino - nadzor nad izvajanjem obveznosti - izrekanje ukrepov nadzora
Ker so poškodbe nastale v domačem okolju, lahko pritožbeno sodišče le pritrdi ugotovitvi izpodbijanega sklepa, da je deklica v tem okolju zelo ogrožena, bodisi zaradi (neustreznega) ravnanja staršev bodisi kot posledica njihove opustitve. Dodatno težo prispevajo ugotovitve o nestrpnosti in nesočutnosti nasprotne udeleženke do mld. hčerke ter slabšalno drugačen odnos do nje kot do sinov.
Ugotovljeno je bilo, da je bil poseg pri tožnici opravljen po pravilih stroke in skladno z medicinsko doktrino. Ni prišlo do strokovne napake, ampak do hudega, nepojasnjenega zapleta, katerega verjetnost je minimalna. Pojasnilna dolžnost ni bila pomanjkljivo izvedena, saj splošne nevrološke posledice pri takšnih posegih niso običajne. Zato toženčeva odškodninska odgovornost ni podana.
KZ člen 77, 77/1, 77/8. KZ-1 člen 135, 135/1, 375.
vzgojni ukrepi in kazni za mladoletnike - obiskovanje psihološke posvetovalnice - Društvo za nenasilno komunikacijo - kaznivo dejanje grožnje
Pri odločitvi o dolžnosti obiskovanja Društva za nenasilno komunikacijo v Mariboru kot pomoči pri njegovem odraščanju in ne kot kazen, saj to vzgojni ukrep ni, kar je ustrezno poudarilo že prvostopenjsko sodišče, je smiselno v ospredje postavilo mladoletnikovo potrebo po obvladovanju jeze, torej brzdanja lastnih emocij, kar ga bo odvrnilo od ponavljanja kaznivih dejanj. Navodilo namreč mora biti takšno, da usmerja in spodbuja mladoletnikovo nadaljnjo vzgojo in razvoj, pa tudi tako, da ga mladoletnik lahko izpolni in ga je mogoče nadzirati. Posebej učinkovito bo tedaj, če bo konkretno in natančno ter čim bolj v skladu s potrebami mladoletnikove prevzgoje.
DZ člen 183. ZSDP-1 člen 73. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
preživljanje otroka - določitev preživnine za otroka - pridobitne zmožnosti staršev - potrebe otrok in zmožnosti staršev - redno šolanje - prispevek otroka - dolžnost preživljanja polnoletnega otroka, ki se redno šola - nakazilo - vštetje nakazila - neobrazložena odločba - manjkajoči razlogi - vsebina izreka odločbe - pravica do otroškega dodatka - olajšave pri dohodnini
Sodišče prve stopnje ni ustrezno pojasnilo pridobitnih sposobnosti obeh staršev. Neustrezno je nalaganje otrokom, ki se redno šolajo, da prispevajo k svojemu preživljanju. Zato predlagateljica v pritožbi pravilno opozarja, da je dolžnost preživljanja, v konkretnem primeru dijaka, ki obiskuje srednješolsko izobraževanje, na starših.
ZD člen 207, 207/4, 210, 212, 213, 213/5. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8.
zapuščinski postopek - načelo kontradiktornosti - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - napotitev dedičev na pravdo - sklep o napotitvi na pravdo - prekinitev zapuščinskega postopka in napotitev na pravdo - manj verjetna pravica dediča - obseg skupnega premoženja - izločitveni zahtevek dedičev - spor o obsegu zapuščine - vezanost stranke na napotitveni sklep
Tudi v zapuščinskem postopku je uveljavljeno načelo kontradiktornosti. Sodišče mora strankam omogočiti, da se izrečejo o vseh pomembnih okoliščinah, zlasti o vprašanjih, ki se nanašajo na obseg zapuščine, dediče in njihovo pravico do dediščine ter velikost njihovih dednih deležev, bodisi na zapuščinski obravnavi, bodisi z obvestilom, da se lahko o posameznih vprašanjih izjavijo.
Zapuščinski sodnik o nekaterih vprašanjih, ki se tičejo zapuščine in dedičev, sam ne sme odločiti. V takšnih primerih mora postopek prekiniti in stranko napotiti na pravdo. Nobenega razloga ali podlage ni, da bi zapuščinsko sodišče presojalo manjšo ali večjo verjetnost navedb pritožnika in dedinje glede skupnega premoženja zapustnika in slednje, ter le enega od obeh napotilo na pravdo. Oba imata enako pravico, da zahtevata sodno varstvo svoje pravice, ki jo zatrjujeta. Napotitev pritožnika in dedinje na ločeni pravdi glede ugotavljanja obsega skupnega premoženja in deležev na njem je v tej fazi postopka ustrezna. Pravdno sodišče pa bo lahko pravdi združilo, če bo do vložitve obeh tožb prišlo, ter bo tako o skupnem premoženju odločalo v enovitem postopku.
postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo - skrbništvo nad odraslo osebo - namen skrbništva - paranoidna shizofrenija
Ukrep, ki ga zasleduje izpodbijani sklep, ni kaznovalne narave, ampak gre za pomoč, zreducirano na splošno spremljanje in spodbujanje nasprotnega udeleženca, predvsem v skrbi za njegovo zdravje ter z osredotočenostjo na varnost glede razpolaganja z večjim premoženjem in pomoč v sodnih in nekaterih upravnih postopkih. Nasprotnemu udeležencu je ohranjena največja stopnja samostojnosti in funkcioniranje v dejavnostih in na življenjskih segmentih, ki jih sam brez težav obvladuje. Če pa se bodo okoliščine, ki jih je ugotovilo sodišče prve stopnje kasneje spremenile oziroma bodo razlogi, zaradi katerih je bil nasprotni udeleženec postavljen pod skrbništvo, prenehali, bo sodišče lahko skrbništvo ukinilo.
pripadajoče zemljišče - določitev pripadajočega zemljišča k stavbi - pogoji in kriteriji za določitev pripadajočega zemljišča - sodelovanje v postopku - izkazanost pravnega interesa - pretekla raba zemljišča
Po prvem odstavku 7. člena ZVEtL-1 sodišče dopusti posameznemu udeležencu izjavljanje in sodelovanje pri posameznem procesnem dejanju le v mejah, v katerih to zadeva njegove pravice in pravne koristi, ki jih uveljavlja v postopku.
Vsi kriteriji iz prvega odstavka 43. člena ZVEtL-1 so enakovredni.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00082369
KZ-1 člen 197, 197/1, 197/2. ZKP člen 358, 358-1.
šikaniranje na delovnem mestu - zakonski znaki kaznivega dejanja - opis kaznivega dejanja - dejanje ni kaznivo dejanje - oprostilna sodba - kazenskopravna zaščita - delovno mesto - delovno okolje - ravnanje župana - odnos do oškodovanca - v zvezi z delom
Pritožbeno sodišče na ta posplošen očitek odgovarja, da je neutemeljen, saj v ničemer ne spodbija ključne pravilne ugotovitve sodišča prve stopnje, da je načelo o kazenskopravni intervenciji kot skrajnem sredstvu, ki je upravičeno le v primerih najhujših ekscesnih napadov na osebo oškodovanca v zvezi z delom, treba upoštevati že pri presoji, ali očitano dejanje predstavlja konkretizacijo zakonskih znakov, predpisanih v členu 197 KZ-1.
ZP-1 člen 30, 30/1, 106, 106/3, 106/4, 106/4-5, 137, 137/2, 137/3, 184. ZEPI člen 35, 35/5, 39, 39/1, 48, 48/1, 48/1-6, 48/2. ZNPPol člen 54, 54/3, 54/4.
otrok - zaseg predmeta - obvezen odvzem predmetov - izključitev postopka o prekršku - predhodni preizkus - ustavitev postopka
Ugotovitev, da je prekršek storila oseba, ki je mlajša od 14 let, je okoliščina, ki izključuje postopek o prekršku po samem zakonu, saj se proti mladoletniku, ki ob storitvi prekrška še ni bil star 14 let (otrok), ne smejo voditi postopki za prekrške in izreči sankcije za prekrške. V takem primeru sodišče obdolžilni predlog (v celoti) zavrne. Tako ni bilo podlage za postopanje sodišča po določbah drugega in tretjega odstavka 137. člena ZP-1, po katerih se predmeti, ki se po zakonu smejo ali morajo odvzeti, odvzamejo tudi tedaj, kadar se postopek za prekrške ustavi ali če se storilcu prekrška izreče opomin. Na kateri pravni podlagi naj bi sicer sodišče ob zavrnitvi obdolžilnega predloga iz razloga, ker se zoper otroka ne smejo voditi postopki za prekrške in izreči sankcije za prekrške, odločilo tudi o odvzemu predmeta, pa prekrškovni organ tudi ne pove. Ima pa prekrškovni organ v 54. členu ZNPPol pooblastilo, da v primeru, ko zoper osebo, ki ji je bil predmet zasežen, in bil uveden postopek pred pristojnim organom, zaseženi predmet osebi vrne, razen če gre za nevarne predmete ali predmete, ki jih je po zakonu treba odvzeti, ali če je oseba nedvomno izrazila voljo, da predmete ne želi več imeti v lasti. Nevaren predmet ali predmet, ki ga je po zakonu treba odvzeti in ki ne bo vrnjen osebi, morajo policisti komisijsko uničiti ali odstopiti subjektu, ki je pristojen za njegovo uničenje, ter o tem napisati zapisnik.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - LASTNINJENJE - STANOVANJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL00082231
ZLNDL člen 2, 3, 5. SPZ člen 10. ZVEtL-1 člen 31, 31/1.
vknjižba lastninske pravice - materialnopravno napačna vknjižba - odločba o vzpostavitvi etažne lastnine - družbena lastnina - vpisi v zemljiško knjigo - deklaratorni učinek vknjižbe - načelo dobre vere in zaupanja v zemljiško knjigo - sodba presenečenja - lastninjenje nepremičnin v družbeni lastnini - imetništvo pravice uporabe pred lastninjenjem - gradnja na zemljišču v družbeni lastnini - pravica investitorja graditi na zemljišču - imetništvo pravice uporabe ob uveljavitvi ZLNDL - prenos pravice uporabe - vknjižba lastninske pravice na občino - pasivna legitimacija občine
Načelo zaupanja v zemljiško knjigo se uporablja samo glede poslovnih pridobitev stvarnih pravic glede nepremičnine. Tožnica pa takšnega pravnega posla, pri katerem bi se zanašala na podatke v zemljiški knjigi in bi ji pri tem nastala škoda, ni sklenila.
Za presojo pasivne legitimacije v tem sporu je odločilno, kdo je imel pravico uporabe na spornih nepremičninah v času lastninjenja. Lastnik nepremičnine je postala fizična oziroma pravna oseba, ki je ob uveljavitvi zakona imela na nepremičnini pravico uporabe in je na njej dejansko izvajala to pravico (2. in 3. člen ZLNDL). Tisti, katerega pravica uporabe se je 25. 7. 1997 ex lege pretvorila v lastninsko pravico, je pridobil lastninsko pravico na originaren način. Pred lastninjenjem pa se je pravica uporabe prenašala tudi izvenknjižno. Za veljavnost prenosa oziroma priznanja pravice uporabe vpis v zemljiško knjigo ni bil konstitutiven pogoj, zemljiškoknjižni podatki pa takrat velikokrat niso izkazovali resničnega nosilca te pravice.
KZ-1 člen 7, 7/1, 7/2, 48a, 308, 308/3, 308/6. ZKP člen 372, 372-1. URS člen 14.
kaznivo dejanje prepovedanega prehajanja meje ali ozemlja države - časovna veljava zakona - zakonski znaki kaznivega dejanja - izpostavljanje nevarnosti za življenje in zdravje - nevarna vožnja v cestnem prometu - kvalifikatorna okoliščina - kazenska sankcija - priznanje krivde - načelo enakosti - olajševalne in obteževalne okoliščine - stranska denarna kazen - obligatornost izreka stranske kazni - stranska kazen izgon tujca iz države - objektivne in subjektivne okoliščine
Navedeni opis obtoženčevega ravnanja, ko je (skupaj s soobtožencem) v begu pred policijo dalj časa vozil z visoko hitrostjo, vsled katere je ob vožnji in zavijanju zanašalo vozilo, tudi po prepričanju sodišča druge stopnje (upoštevajoč kazensko pravno teorijo in v sodni praksi sprejete kriterije) narekuje oceno, da gre za takšen način nevarne vožnje, ki v povezavi s predhodno navedenimi okoliščinami glede razporeditve in nahajanja potnikov v vozilu (od katerih sta se dva neprivezana nahajala v prtljažnem delu vozila) omogoča zaključek, da sta obtoženca potnike izpostavila nevarnosti za njihova življenja.
Splošno znano je namreč, da hitrost vožnje, ki je neprilagojena do te mere, da povzroči nestabilnost in zanašanje vozila, v realnem svetu predstavlja pravzaprav eno najpogostejših situacij, ki na tak ali drugačen način privedejo do prometne nesreče in posledično življenjskega ogrožanja v njej sodelujočih deležnikov. Z drugimi besedami, v izpodbijani sodbi opisano ravnanje obtoženca, nedvomno izkazuje povečano tveganje za nastanek poškodbene posledice, ki je realno in konkretno, zato pritožbeni graji, da kvalifikatorna okoliščina ni izkazana in da je iz tega razloga podana kršitev po 1. točki 372. člena ZKP, ni moč slediti.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00082302
KZ člen 191, 191/1. ZKP člen 317, 317/1, 365, 365/1, 391, 402, 402/3.
kaznivo dejanje nasilja v družini - družinska skupnost - sestava senata - sklep o popravi - odprava neskladnosti - zahteva za izločitev sodnika pritožbenega sodišča
Zagovornik v zvezi s sestavo sodišča uveljavlja absolutno bistveno kršitev določb kazenskega postopka po 1. točki prvega odstavka 371. člena ZKP, ki naj bi bila po njegovem prepričanju podana zato, ker je izpodbijano sodbo izdala sodnica posameznica, čeprav je o zadevi sodil tričlanski senat. Sodišče druge stopnje se v zvezi s tem v celoti sklicuje na obrazložitev v zvezi z izpodbijanim sklepom o popravku, saj gre zaradi nedoslednosti v pisnem odpravku izpodbijane sodbe zgolj za neskladje med izvirnikom in pisno izdelano sodbo.
Skupnost obdolženca z zunajzakonsko partnerko B. B. in njenim sinom, obdolženčevim pastorkom C. C., je tako v smislu navedenih materialnopravnih izhodišč nedvomno pomenila življenjsko skupnost zunajzakonskih partnerjev kot eno od oblik družinske skupnosti.
stroški postopka - socialni spor - odškodninski spor - uporaba določb ZPP
V obravnavani zadevi ne gre za spor o pravicah do in iz socialnih zavarovanj in socialnega varstva, temveč za odškodninski spor iz drugega odstavka 7. člena ZDSS-1, zato je glede stroškov postopka potrebno upoštevati določbe ZPP.
ZIZ člen 55, 55/1, 226, 226/1, 226/3, 226/3, 226/4, 226/5. OZ člen 101, 101/1, 101/2. ZPP člen 365-2.
izvršba - izvršba na podlagi izvršilnega naslova - upravna izvršba po uradni dolžnosti - izvršba za izterjavo nedenarne terjatve - nenadomestno dejanje - izvršitev z izrekanjem denarne kazni - izvršitev denarne kazni - izvršba denarne kazni, ki jo izreče sodišče - za odločitev relevantne navedbe strank
Pritožbeno sodišče pritrjuje zaključku sodišča prve stopnje o neutemeljenosti ugovora. Sodišče prve stopnje je pravilno obrazložilo, da je bil sklep o izvršbi po uradni dolžnosti z dne 26. 8. 2024 izdan na podlagi izvršilnega naslova – pravnomočnega sklepa o izvršbi z dne 5. 4. 2022, ki je dolžniku določal osemdnevni rok za izpolnitev obveznosti in denarno kazen 150 EUR. Zato niso pravno upoštevne dolžnikove pritožbene navedbe o neprimernosti in neizvršljivosti izvršilnega naslova, ki je bil podlaga za izdajo sklepa o izvršbi z dne 5. 4. 2022 (sodna poravnava) in je že postal pravnomočen, saj je predmet presoje v obravnavani zadevi sklep o zavrnitvi dolžnikovega ugovora zoper sklep sodišča prve stopnje z dne 26. 8. 2024 o dovolitvi izvršbe po uradni dolžnosti zaradi izterjave izrečene denarne kazni (in ne že pravnomočni sklep o izvršbi z dne 5. 4. 2022).
ugovor zoper prepis zvočnega posnetka - zavrženje pritožbe kot nedovoljene
Sklep sodišča prve stopnje o takšnem strankinem ugovoru spada med sklepe, ki se nanašajo na vodstvo obravnave (298. člen ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1)1. Zoper takšne sklepe po izrecni določbi četrtega odstavka 298. člena ZPP ni posebne pritožbe.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL00082713
ZD člen 64, 64/1, 76, 101. ZPP člen 184, 184/2, 285, 350, 350/2. OZ člen 367.
pravda na podlagi napotitvenega sklepa zapuščinskega sodišča - vezanost na vsebino napotitvenega sklepa - izrek napotitvenega sklepa - tožba na ugotovitev neveljavnosti oporoke - tožbeni zahtevek na razveljavitev oporoke - neprava sprememba tožbe - navidezna eventualna kumulacija tožbenih zahtevkov - eventualna kumulacija tožbenih zahtevkov - ugotovitveni in oblikovalni tožbeni zahtevek - ista dejanska in pravna podlaga tožbenega zahtevka - nesklepčnost tožbenega zahtevka - opozorilo stranki o nesklepčnosti tožbe - materialno procesno vodstvo - materialno procesno vodstvo v primeru zastopanja po kvalificiranem pooblaščencu - opozorilo na pomanjkljivost tožbenih navedb s strani nasprotne stranke - oblikovanje tožbenega zahtevka - ničnost oporoke - izpodbojnost oporoke - oblikovna pomanjkljivost - napačno oblikovan tožbeni zahtevek - dolžna procesna skrbnost pravdne stranke - zastaranje pravice zahtevati razveljavitev oporoke - pretrganje zastaranja - vložitev tožbe - nesklepčna tožba - namenska razlaga zakonske določbe - nasprotovanje tožbenemu zahtevku - uradni preizkus pritožbenega sodišča - zavrnitev tožbenega zahtevka - zavrženje tožbe - pravica do sodnega varstva - pravica do dedovanja - napaka v obličnosti oporoke - pisna oporoka pred pričami - neenotna sodna praksa - razpravno načelo - načelo enakosti orožij
Pojem neveljavnosti res vključuje tudi pojem izpodbojnosti, a to ne vodi v sklep o navidezni kumulaciji obeh zahtevkov. Primarno postavljeni zahtevek je namreč ugotovitveni, podredni pa oblikovalen. Z ugotovitvenim zahtevkom je tožnica zahtevala ugotovitev neveljavnosti oporoke, torej ugotovitev nečesa, kar že obstaja, z oblikovalnim pa njeno razveljavitev, torej realizacijo izpodbojnosti, pri čemer oporoka do razveljavitve velja. Gre za dva različna zahtevka, pri čemer prvo navedeni (ugotovitveni) zahtevek ne vsebuje zahtevka za razveljavitev oporoke. S postavitvijo podrednega zahtevka je bila zato tožba spremenjena (drugi odstavek 184. člena ZPP).
Pri obsegu materialno procesnega vodstva, ki se nanaša na stvarne predloge (zahtevke), je treba upoštevati, da je oblikovanje pravilnega tožbenega zahtevka predvsem stvar stranke.
Tožena stranka ima pravico, da zahtevku nasprotuje iz vseh razlogov, za katere meni, da so relevantni in ji zato tega, da se je do spornega zahtevka vsebinsko opredelila, ni mogoče šteti v škodo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - INSOLVENČNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VSL00083249
ZFPPIPP člen 121, 131, 131/1, 131/3, 132, 132/1, 132/2. ZIZ člen 2, 15. ZPP člen 179, 205, 207, 207/2, 207/3.
postopek zavarovanja v pravdnem postopku - začetek postopka zaradi insolventnosti - prekinitev postopka zavarovanja terjatev - procesna ovira
Pri vprašanju prekinitve postopka zaradi posledic začetka postopka zaradi insolventnosti ni bistveno, kako naj bi sodišče prve stopnje odločalo o ugovoru, ki je bil nesporno vložen po začetku postopka prisilne poravnave, oziroma kako bo postopalo. Tu gre zgolj za trenutno procesno vprašanje.
Postopek zavarovanja, ki je bil začet proti insolventnemu dolžniku pred začetkom postopka prisilne poravnave, se na podlagi prvega odstavka 132. člena ZFPPIPP vselej prekine z začetkom postopka prisilne poravnave. Če je sodišče prve stopnje dovolilo zavarovanje kljub procesni oviri že začetega postopka prisilne poravnave nad dolžnikom, to na pravilnost izpodbijane odločitve nima vpliva. Odločilno je, da je bil predlog za izdajo začasne odredbe vložen pred začetkom prisilne poravnave, s čimer je prišlo do prekinitve postopka zavarovanja po zakonu.