Pritožbo zoper sklep o zavrženju njegove ponovne pritožbe je bilo treba zavrniti.
Toženec že več kot dve leti onemogoča pravice tožeče stranke do učinkovitega pravnega varstva in sojenja brez nepotrebnega odlašanja z vlaganjem pravnih sredstev oziroma njihovim kopičenjem. Pri tem ne gre le za ravnanje v neskladju s standardom procesne skrbnosti ampak zlorabo v postopku. Zato je izrečena sankcija denarne kazni.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
VSL00005688
ZPP člen 212. OZ člen 131.
odškodninska odgovornost - trčenje vozila in divjadi na cesti - nastanek zavarovalnega primera - nastanek škodnega dogodka - dokazna ocena - dokazno breme - vzrok škodnega dogodka - zavarovanje avtomobilske odgovornosti - zavarovalno kritje - dopolnitev izvedenskega mnenja
Izvedenec je dopustil možnost, da bi poškodbe na vozilu lahko nastale v primeru trčenja počasi vozečega vozila izven vozišča v trd predmet (npr. nizka škarpa, višji robnik, stojalo za kolesa, ležeče drevesno deblo), vendar pa ob ugotovitvah prvega sodišča, da je do škodnega dogodka prišlo na avtocesti, kjer hitrosti vozil niso počasne (z večjo hitrostjo, a še dovoljeno in primerno danim razmeram, je tedaj vozil tudi voznik tožničinega vozila), in na njej ni bilo ovir oziroma prej navedenih predmetov, avtocesta pa tudi ni imela obcestne ograje, ki bi preprečevala živalim dostop na cestišče, ni dvoma, da v tistih okoliščinah ni moglo priti do poškodb na vozilu na način, kot ga zatrjuje toženka, ampak so nastale zaradi trka vozila z živaljo.
odškodnina zaradi omejitev in prepovedi - pravica do odškodnine po predpisih o razlastitvi - krajinski park - pogoji za pridobitev odškodnine - omejitev razpolaganja s kmetijskimi zemljišči - obdelava kmetijskega zemljišča - določitev odškodnine
Odločilno za upravičenost do odškodnine po prvem odstavku 89. člena ZON je: i) kakšni so bili pogoji za pridobivanje dohodka pred omejitvijo; ii) kakšni so pogoji za pridobivanje dohodka po omejitvi; iii) če so bistveno slabši, ali jih je mogoče nadomestiti z dovoljeno dejavnostjo; iiii) če jih ni mogoče, je oškodovanec upravičen do odškodnine.
regulacijska začasna odredba - motenje posesti - verjetnost obstoja terjatve - utemeljenost zahtevka - sodna poravnava - izvršilni naslov - konkurenca pravnih naslovov - pravni naslov za posest
Pravnomočna sodna poravnava na podlagi določila 17. člena ZIZ predstavlja izvršilni naslov.
Izvršilni naslov zoper tretjega, ki ima svoj pravni naslov za izvrševanje posesti, ki ni v povezavi z izvršilnim naslovom iz izvršilnega postopka, ne more učinkovati.
Tožnica bi s svojim motenjskim zahtevkom uspela le, če bi izkazala veljaven pravni naslov za posest obravnavanih nepremičnin, ki bi bil močnejši kot je izvršilni naslov.
Vprašanje protipravnosti ravnanja tožene stranke kot povzročitelja škode ni predhodno vprašanje v smislu 13. člena ZPP, temveč gre le za eno od predpostavk odškodninske obveznosti oziroma civilnega delikta.
Prekinitev postopka zaradi predhodnega vprašanja je dopustna le do pravnomočno končanega postopka pred drugim pristojnim organom. Vložitev izrednih pravnih sredstev zoper pravnomočne odločbe o predhodnem vprašanju ni razlog za prekinitev postopka. Pritožbeni razlogi o ustvarjanju sodne prakse, ki jih pritožnik zasleduje z vložitvijo ustavne pritožbe, tudi po presoji pritožbenega sodišča v primerjavi z načelom ekonomičnosti, smotrnosti in pospešitve postopka ter upoštevaje ustavno in konvencijsko pravico do sojenja brez nepotrebnega odlašanja, ne odtehtajo čakanja na morebitno odločitev ustavnega sodišča.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DAVKI - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00005871
ZPP člen 7, 7/2, 8, 184, 184/1, 185, 185/1, 214, 214/2, 286, 337, 337/1. OZ člen 175, 179, 299, 378. ZDoh-2 člen 125, 126, 127.
sprememba tožbe - dopustno navajanje novih dejstev - povrnitev nepremoženjske škode - denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo - telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - povrnitev premoženjske škode - povrnitev škode v primeru telesne poškodbe ali prizadetega zdravja - denarna renta - sprememba prisojene odškodnine - prevozni stroški - izgubljeni dohodek - akontacija dohodnine - neto znesek - zamuda dolžnika
Obračun akontacije dohodnine od odškodnine za izgubljeni dohodek in plačilo v korist javnih prihodkov mora v skladu z določbami ZDoh-2 opraviti izplačevalec obdavčljivega dohodka (kar je v konkretnem primeru toženka kot zavarovalnica), pri čemer je tožnik (oškodovanec) upravičen do odškodnine (za izgubljeni dohodek) v neto znesku.
OZ člen 50, 990, 991, 998, 998/1. ZPP člen 8, 339, 339/2, 339/2-14.
posojilna pogodba - prikrita posojilna pogodba - pravna narava pogodbe - navidezna (simulirana) pogodba - ustanovitev družbe - elementi pogodbe - pravni učinek - soglasje volj o navideznosti pogodbe - družbena pogodba - vlagatelj - investitor - prispevki - skupni namen pogodbenih strank - bistvene kršitve določb postopka
Za zatrjevano navideznost pogodbe je relevantna presoja obstoja soglasja volj pogodbenih subjektov oziroma njunega soglasja o tem, da zapisana pogodbena volja ne predstavlja njune prave volje.
Sporno je, ali je bil J.J. zgolj posojilodajalec, ali pa ga je mogoče šteti kot člana (družbenika) družbene pogodbe (družbe).
OZ člen 190, 270, 270/1, 280. ZIZ člen 55, 55/1, 55/1-8, 59, 65, 65/3. ZDoh-2 člen 4, 5, 38, 125, 125/3.
tožba na nedopustnost izvršbe - nedopustnost izvršbe - sporna dejstva v izvršbi - sodna poravnava kot izvršilni naslov - obdavčljiv dohodek - zavezanec za plačilo davka - komu se izpolnjuje - bruto ali neto znesek - načelo formalne legalitete - prenehanje obveznosti zaradi izpolnitve - neupravičena pridobitev
V primeru, ko iz izvršilnega naslova izhaja obveznost plačila denarnega zneska, ki je po zakonu obdavčen, in je zavezanec za izpolnitev obveznosti iz izvršilnega naslova oseba, ki se šteje za plačnika davka, je glede na določbo 280. člena OZ, ob upoštevanju kogentne davčnopravne zakonodaje, tako obveznost treba izpolniti tako, da se del denarne obveznosti, ki ustreza višini davčnega odtegljaja, v imenu in za račun upnika nakaže neposredno osebi, ki jo določa zakon, preostali del pa upniku v njegovo neposredno razpolaganje.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00006191
OZ člen 255, 255/1, 255/2, 256, 257, 259, 259/2, 259/4, 260, 434, 435. ZPP člen 7, 154, 154/2.
izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj - dejanje storjeno v škodo upnikov - delen uspeh - okoliščine konkretnega primera - stroški pravdnega postopka - izpolnitev obveznosti - načelo enake vrednosti vzajemnih dajatev - izpodbojna tožba - pogodba o prodaji nepremičnin - dokaz v informativne namene - zmanjšanje premoženja - oškodovanje upnikov - sklepčnost ugovora - izpodbojnost pogodbe
Toženec je obrambo proti zahtevku gradil s trditvami, da sporna pogodba o prodaji nepremičnin ni bila storjena v škodo upnikov. Sodišče prve stopnje je zavzelo pravilno stališče, da pogodba ni izpodbojna v primeru, če je z njo upoštevano načelo enakovrednosti dajatev. Kadar dolžnik za svojo izpolnitev, ki zmanjšuje njegovo premoženje, pridobi enakovredno nasprotno korist, ki njegovo premoženje istočasno tudi poveča, je izpodbijanje izključeno. Kadar pa je v primeru dvostranskega pogodbenega razmerja vrednost izpolnitve dolžnika večja od vrednosti izpolnitve drugega, se višina dolžnikovega premoženja zato zmanjša. Tako dejanje je storjeno v škodo upnikov.
V skladu z določbo četrtega odstavka 259. člena OZ se toženec lahko izogne izpodbijanju, če izpolni dolžnikovo obveznost. Glede na pravila o učinkih izpodbijanja iz 260. člena OZ je po stališču pritožbenega sodišča jasno, da zadošča, če toženec izpolni dolžnikovo obveznost v tisti višini, v kateri je ugotovljeno oškodovanje.
Pritožnik sicer utemeljeno opozarja, da tožeča stranka ni v celoti uspela z zahtevkom, saj je bil njen zahtevek na ničnost pogodbe zavrnjen, vendar je sodišče ugodilo njenemu podrejenemu zahtevku zaradi izpodbijanja pravnih dejanj. To pa pomeni, da je tožeča stranka deloma zmagala v pravdi. V takem primeru se uporabi določba drugega odstavka 154. člena ZPP. Okoliščine konkretnega primera so po stališču pritožbenega sodišča narekovale, da drugi toženec povrne tožeči stranki stroške v višini, ki jo je odmerilo sodišče prve stopnje.
stroški postopka - predpravdni odškodninski zahtevek - nagrada za posel - nagrada za postopek - nagrada za narok - vštetje nagrade
Za odškodninski zahtevek pred pravdo pripada tožniku nagrada po tar. št. 2200 Tarife.
Po tretjem odstavku opombe tretjega dela Tarife se v primeru, ko zaradi istega predmeta nastane nagrada za posel po navedeni tarifni številki, polovica te nagrade, največ pa 0,75, všteje v nagrado za postopek, vštetje pa se opravi glede na vrednost predmeta v sodnem postopku. Ker je tožnik v ponovljenem (drugem) sojenju zvišal tožbeni zahtevek, se nagrada za postopek v prvem sojenju všteje v nagrado za postopek v drugem sojenju, kot določa četrti odstavek opombe 3 tretjega dela tarife. Ker je bila vrednost spornega predmeta v tretjem (delno znova ponovljenem) sojenju le še 6.885,91 EUR (torej manj kot v prvem ponovljenem sojenju), glede na četrti odstavek opombe 3 tretjega dela tarife tožniku ni mogoče priznati nagrade za "tretji" postopek.
Nagrada za (en) narok pripada stranki v (vsakem) ponovljenem postopku, saj v tem primeru vštetje nagrad ni predpisano (14. člen in 19. člen ZOdvT ter določila tretjega dela tarife).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL00005656
ZZK-1 člen 243, 243/3, 243/3-1. OZ člen 105, 105/1, 105/2, 185, 185/1, 239, 239/1, 434, 434/2, 435, 435/1. ZFPPIPP člen 249, 270, 271, 271/1. ZPP člen 154, 154/2.
pogodba o prodaji nepremičnin - prevzem izpolnitve - razveza pogodbe - izbrisna tožba - sprememba tožbe - odločitev o pravdnih stroških - poziv upnika k izpolnitvi obveznosti - kupnina - način plačila - začetek stečajnega postopka - odstopno upravičenje
Če sodišče ne bi dovolilo spremembe tožbe, bi izbrisno tožbo tožeče stranke moralo obravnavati v ločenem spisu, kar pa na zakonitost in pravilnost sodbe o izbrisni tožbi, s katero je bilo tožbenemu zahtevku ugodeno, ne bi imelo nobenega vpliva.
V primeru kot je obravnavani in v katerem se je tožena stranka tožeči stranki zavezala plačati kupnino na način, da bo hipotekarnim upnikom poravnala njihove terjatve do višine vrednosti nepremičnin, ima tožeča stranka kot upnica iz naslova kupnine pravico zahtevati od tožene stranke, da izpolni obveznost kupnine v skladu z dogovorom.
Sklicevanje na nespremenjen položaj ločitvenih upnikov, če jim tožena stranka sama plača zavarovane terjatve ali pa če njihovo plačilo dosežejo z izvršbo na nepremičnine, za odločitev o sporu ni bistvena. Ker tožena stranka ni niti trdila niti dokazala, da je na dogovorjeni način po pozivu tožeče stranke kupnino plačala, je pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da je tožeča stranka utemeljeno izkoristila svoje odstopno upravičenje ter da je s tem nastala podlaga za izbris lastninske pravice kupca in za ponovni vpis lastninske pravice na ime prodajalca.
Tožeča stranka z zahtevkom zaradi izstavitve zemljiško knjižnega dovolila ni uspela, uspela pa je z zahtevkom po izbrisni tožbi. Za oba zahtevka je bila označena vrednost spora 976.382,00 EUR. Zato bi moralo sodišče prve stopnje upoštevati določbo drugega odstavka 154. člena ZPP in glede na polovičen uspeh obeh strank v pravdi odločiti, da vsaka pravdna stranka krije svoje pravdne stroške.
Toženka je v pogodbi z dne 18. 7. 2013, sklenjeni v obliki notarskega zapisa, podala izrecno in nepogojno zemljiškoknjižno dovolilo, da se pri nepremičninah, opredeljenih v tej pogodbi, vknjiži lastninska pravica v korist tožnice. Po pogodbi z dne 18. 7. 2013 je tožnica dolžna izročiti toženki izbrisne pobotnice za izbris bremen na tistih nepremičninah, ki ostanejo v lasti toženke, to obveznost pa bi tožnica morala izpolniti najpozneje ob sklenitvi pogodbe z dne 18. 7. 2013 (6. člen). Ker gre za dvostransko pogodbo, s katero je bila (ne glede na 101. člen OZ) še posebej dogovorjena sočasnost izpolnitev pravdnih strank, tožnica ni upravičena zahtevati izročitve notarskega zapisa pogodbe z dne 18. 7. 2013 in plačila zneska 2.870,76 EUR (4. člen te pogodbe), če tožnica hkrati ne izpolni svoje obveznosti iz 6. člena te pogodbe. Tožnica te obveznosti ni izpolnila, zato je brezpredmetna pritožbena trditev, da je tožnica izpolnila obveznosti po pogodbi z dne 18. 7. 2013, ker je toženki prepustila v last in posest tri stanovanja s parkirnimi mesti.
OZ člen 6, 82, 82/2, 420, 631. ZFPPIPP člen 374, 374/1.
razlaga pogodbenih določb - načelo vestnosti in poštenja - večkratni odstop - prednost pri poplačilu terjatve - zakonita cesija - prenos premoženja, ki ga ni mogoče unovčiti
Če gre z sporna določila in za takšna v konkretnem primeru gre, potem se skladno z določbo drugega odstavka 82. člena OZ pri razlagi spornih določil ni treba držati dobesednega pomena izrazov, temveč je treba iskati skupen namen pogodbenikov in določilo razumeti tako, da ustreza načelom obligacijskega prava, ki so določena v tem zakoniku.
Pritožbeno ni sporno, da je tožena stranka dejansko poplačevala izvajalce, ki jih je namesto tožeče stranke angažirala za odpravo napak, iz predložene garancije za odpravo napak v garancijski dobi in ne zadržnine, tako da je na podlagi tega nedvomno zaključiti, da je ne glede na pogodbeni zapis s trenutkom predaje bančne garancije nastopil pogoj, da se tožeči stranki izplača drugi del zadržnine (prvi del se ji je izplačal že z izdajo potrdila o prevzemu del skladno s prvim odstavkom 14.9. Splošnih pogojev) in da stranki nista dogovorili dvojno zavarovanje (zadržnina in garancija).
Takšno razlaga, kot je prej podana, pomeni ravnanje skladno z načelom vestnosti in poštenja (6. člen OZ), saj izvajalec, ki sam ni odpravil napak in je v ta namen izročil za poplačilo drugih izvajalcev ustrezno bančno garancijo, sme biti za opravljeno in prevzeto delo poplačan, kar pa pomeni tudi sprostitev zadržnine, ki predstavlja plačilo za že opravljeno delo.
Priznana ločitvena pravica na terjatvi, ki je predmet tožbe, je bila le pravna podlaga, da je stečajni dolžnik (tožeča stranka) ponudil upniku, da se nanj cedira terjatev, ki je ni bilo mogoče prodati v stečajnem postopku in bi upnik lahko to tudi odklonil. Tega ni storil in tako je skladno z 2. točko prvega odstavka 374. člena ZFPPIPP premoženje (terjatev), ki ga ni bilo mogoče unovčiti, bilo prenešeno na upnika. S tem, ko je prišlo do prenosa terjatve na upnika, v razmerju do dolžnika, postane status upnika v stečajnem postopku, kjer je bil ločitveni upnik, pravno nepomemben in v razmerju do dolžnika (tožene stranke) je upnik, ki zaradi načina pridobitve terjatve nima privilegiranega položaja in nima takojšnje prednostne pravice do poplačila.
Zmotno je tudi naziranje sodišča, da pri neposrednem zahtevku podizvajalca do naročnika po 631. členu OZ ne gre za zakonito cesijo, saj nasprotno izhaja tako iz pravne teorije kot sodne prakse, ki pove,da gre najmanj za pravni institut, ki je najbližji zakoniti cesiji.
Tako podizvajalca, ki sta terjatev pridobila na podlagi zakonite cesije kot upnik I. d.o.o, ki je terjatev pridobil po sodni odločbi so glede na način pridobitve v enakem položaju, saj gre za tako imenovani originaren način pridobitve, kot je poznan v stvarnem pravu.
Če so v enakem položaju, potem bi njihovo upravičenje do poplačila iste terjatve, ker drugačne ureditve ni, bilo presojati po določbi 420. člena OZ o večkratnem odstopu.
Ker je upnik I. d.o.o. najprej dosegel sodno priznanje svoje terjatve, je pravilna presoja sodišča prve stopnje, da je tožena stranka dolžna plačati cedirano terjatev upniku I. d.o.o. v višini in na način kot je vtoževana.
ZD člen 162, 211, 214, 214/2, 214/2-6, 218. ZPP člen 319, 319/2.
volilo - pravica do volila - pravica dedne narave - vsebina sklepa o dedovanju - učinek pravnomočnosti sklepa o dedovanju - izpolnitveni zahtevek - meritorna odločitev - zavrženje tožbe - ugovor razsojene stvari (res iudicata)
Ali toženčeva obveznost iz naslova volila obstoji in obseg te obveznosti, se ugotavlja v zapuščinskem postopku. Ta odločitev osebo, ki je v zapuščinskem postopku sodelovala, veže.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00005761
OZ člen 168, 168/2, 169. ZPP člen 243.
premoženjska škoda - pravica do popolne odškodnine - višina škode - totalna škoda - zavarovalna pogodba - splošni pogoji zavarovanja - splošni pogoji za zavarovanje avtomobilskega kaska
Tožnik, kot oškodovanec ima v skladu z 169. členom OZ pravico do popolne odškodnine. To pomeni, da tožnik zaradi nastale škode ne sme biti prikrajšan, hkrati pa se ne sme z odškodnino obogatiti. Premoženjski položaj mora postati tak, kakršen je bil pred škodnim dogodkom, zato odškodnina za stroške popravila poškodovanega vozila ne sme preseči vrednosti vozila v času popravila. Oškodovanec ni upravičen do povrnitve stroškov nerentabilnega popravila, ampak mu pripada odškodnina v znesku, ki ustreza vrednosti istovrstnega vozila, zmanjšani za vrednost rešenih delov, upoštevaje cenovna razmerja v času sojenja (drugi odstavek 168. člena OZ) in stanje oškodovančevega vozila v času pred nezgodo oziroma nastankom škode. To ni le praksa zavarovalnic ob likvidaciji škode, temu načelu sledi tudi ustaljena sodna praksa.
URS člen 27, 34, 35, 39. OZ člen 131, 131/1, 177, 177/1, 178, 179, 179/1. ZMed člen 6. ZPP člen 12, 66, 98, 98/1, 98/4, 105, 105/2, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-11.
svoboda izražanja - pravica do zasebnosti - čast in dobro ime - razžalitev - nepremoženjska škoda - domneva nedolžnosti - pravica do osebnega dostojanstva - novinarsko poročanje - davčni dolžnik - medijska osebnost - relativno javna oseba - duševne bolečine zaradi okrnitve osebnostnih pravic - pravica do zasebnega in družinskega življenja - kazenski postopek v teku - podatki pridobljeni iz javno objavljenih virov - konflikt med zasebnimi in javnimi interesi - javni interes - medijsko pravo - kodeks novinarske etike - davčni dolg - fizična in pravna oseba - poslovodja direktor družbe - lastniki zasebnih družb in zavodov - podatki AJPES - pooblastilo za zastopanje
Novinarski prispevki toženke so temeljili na javno objavljenih in prosto dostopnih podatkih. Tožnik je imel status relativne javne osebnosti v povezavi z največjim davčnim dolgom njegove gospodarske družbe ter kazenskim postopkom, ki se je s tem v zvezi odvijal.
Pomembno poslanstvo novinarskega poročanja je v njegovi informativni funkciji. Prav mediji v najširšem pomenu so tisti, ki pogosto prvi zaznajo določen družbeni problem. Novinarsko delo tako predstavlja pomemben dejavnik pri raziskovanju in obravnavi pozitivne in negativne družbene realnosti.
načelo formalnosti v zemljiškoknjižnem postopku - vpis spremembe imetnika pri že vpisani hipoteki
Sodišče je z izpodbijano odločitvijo na podlagi sklepa izvršilnega sodišča vpisalo spremembo imetnika že vpisane hipoteke (tretji odstavek 88. člena Zakona o zemljiški knjigi - ZZK-1). V skladu z določbami ZZK-1 je pri tem postopalo strogo formalno. O pogojih za vpis je odločalo na podlagi listine in podlagi stanja vpisov v zemljiški knjigi, kot mu to nalaga 124. člen ZZK-1. Preverjalo je obstoj formalnih pogojev za vpis v trenutku začetka zemljiškoknjižnega postopka in po tem, ko je obstoj teh pogojev ugotovilo, dovolilo predlagani vpis.
Sodišče prve stopnje namreč v razlogih napadene sodbe po oceni pritožbenega sodišča ni ustrezno obrazložilo v izreku sodbe očitanega sostorilstva obdolžencev oziroma njunega predhodnega dogovora za storitev očitanega jima kaznivega dejanja. Prepis očitka o sostorilstvu obdolžencev iz izreka napadene sodbe, je po oceni pritožbenega sodišča premalo, saj gre za odločilno dejstvo.
ZZZDR člen 51, 59, 84, 84/1, 84/2. ZPP člen 348, 348/5, 355.
skupno premoženje - vlaganje posebnega premoženja v skupno premoženje - posebno premoženje zakonca - deleži zakoncev na skupnem premoženju - realna subrogacija - podjetniško premoženje - vračanje daril med zakoncema - pritožbena obravnava
Načelo realne subrogacije velja tudi za posebno premoženje: premoženje oz. pravice, ki so bile pridobljene z zamenjavo ali z izkupičkom za prodano stvar iz posebnega premoženja enega od zakoncev, je prav tako njegovo posebno premoženje, če ni vloženo v skupno premoženje.
Ne glede na to, da je tožnik očitno in nesporno izredno premožen, ocena, da polovica nepremičnin, kupljenih za protivrednost 413.000,00 EUR, ni neobičajno ali tudi ne nesorazmerno darilo, prima facie ni pravilna.