redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – razlog invalidnosti – poslovni razlog – komisija za ugotovitev podlage za odpoved pogodbe o zaposlitvi – sodno varstvo
Zoper mnenje Komisije za ugotovitev podlage za odpoved pogodbe o zaposlitvi samostojno pravno varstvo ni predvideno, ampak se presoja v individualnem delovnem sporu o zakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi.
Dejstvo, da je v mnenju Komisije za ugotovitev podlage za odpoved pogodbe o zaposlitvi navedeno, da obstaja podlaga za odpoved iz poslovnega razloga (in ne iz razloga invalidnosti), ne vpliva na zakonitost redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz razloga invalidnosti, saj iz odpovedi in iz celotnega postopka pred komisijo izhaja, da je tožena stranka podala odpoved, ker tožniku ni mogla zagotoviti ustreznega dela po odločbi o ugotovljeni invalidnosti III. kategorije.
Če v skladu s 24. členom ZTLR dobroverni graditelj ne more pridobiti lastninske pravice na zemljišču, če se je lastnik gradnji uprl, to še toliko bolj velja za nedobrovernega graditelja.
Ker še ni prišlo do dejanskega prehoda oziroma prenosa koristi na toženo stranko (torej ni še prišlo do izročitve stvari), morebitni obligacijski zahtevek iz tega naslova sploh še ni zapadel oziroma podrejeno vtoževana terjatev še ni nastala, zato je sodišče prve stopnje pravilno zavrnilo tudi podrejeni obligacijski zahtevek.
skupno premoženje – vlaganje zakonca - pravica do izplačila vlaganj
Sovlaganja tožnice pomenijo le manjšo dodelavo posameznih sklopov hiše in njeno vzdrževanje in ne morejo imeti stvarnopravnih učinkov. Njen zahtevek iz naslova vlaganj v času trajanja zakonske zveze je možno obravnavati z vidika pravice do izplačila vlaganj po 59. členu ZZZDR.
dokaz z izvedencem – nestrinjanje z izvedenskim mnenjem – nov izvedenec - objektivna presoja – strah – vzročna zveza med škodnim dogodkom in degenerativnimi spremembami – sprožilni dejavnik
Zgolj nestrinjanje tožnika z ugotovitvami izvedenca še ne pomeni, da je bil ta pristranski.
Obveznost sodišča, da predlagane dokaze izvede, ni neomejena. Pravica do navajanja dejstev in dokazov strankam ne daje niti pravice do izvedbe vsakega predlaganega dokaza niti do izvajanja dokazov v nedogled, kadar je dejansko stanje dovolj razjasnjeno, da dodatni dokazni predlogi ne morejo bistveno pripomoči k njegovi boljši razjasnjenosti ali kadar predlogi merijo zgolj na zavlačevanje postopka.
Običajna zaskrbljenost, ki je izkazana v konkretnem primeru, po intenzivnosti pravno priznanega strahu ne dosega.
Ob upoštevanju izvedenčeve navedbe, da bi se lahko posledice degenerativnih sprememb izrazile tudi pri običajnem življenjskem tempu in aktivnosti, je celo v korist tožnika v celoti priznalo vzročno zvezo med nezgodo in posledicami, ki sicer izvirajo iz degenerativnih sprememb in mu na tej podlagi priznalo odškodnino za vse telesne bolečine, škode iz naslova duševnih bolečin zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti pa ni omejilo, kot bi sicer lahko, če bi ocenilo, da bi se težave zaradi degenerativnih sprememb pojavile v vsakem primeru.
motenje posesti - ekonomski interes - neznaten poseg
Zoženje prehoda med obstoječo ograjo (z njeno prenovitvijo) in med zidom objekta za širino fuge (do 2 cm) in zvišanjem temelja (za približno 40 cm) je neznaten poseg, ki ne utemeljuje ekonomskega interesa za varstvo posesti, ker tudi ne onemogoča dotedanje uporabe tožnikove nepremičnine na enak način kot pred posegom.
odgovornost več oseb za isto škodo – solidarna odgovornost sostorilcev, napeljevalcev in pomagačev – prehod zavarovančevih pravic nasproti odgovorni osebi na zavarovalnico - subrogacija
Kadar je isto škodo (škodni dogodek) povzročilo več oseb, te v razmerju do oškodovanca solidarno odgovarjajo za celoten obseg škode, če obstaja eden od položajev (predpostavk), določenih v 186. členu OZ. V teh primerih oškodovancu ni treba dokazovati vzročne zveze med ravnanjem posameznega (potencialnega) povzročitelja za nastalo škodo. Dokazati pa mora, da obstaja položaj, ki je podlaga (predpostavka) za uporabo pravil o solidarni odgovornosti preostali predpostavki – protipravnost in škodo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – STVARNO PRAVO
VSL0053927
ZTLR člen 39, 39/1, 39/2. SPZ člen 92, 96, 96/1, 96/2. OZ člen 190, 198. ZOR člen 210, 219. ZPP člen 258, 262, 262/2, 287, 287/4.
zaslišanje strank – zaslišanje ne stranke – uporabnina - izročitev nepremičnine v posest – vezanost sodišča na prejšnji dokazni sklep
Odgovor na vprašanje, kdaj lahko sodišče odloči, da zasliši samo eno stranko, je vsebovan v določbah 258. člena ZPP, po katerih lahko to stori tudi, če druga stranka noče izpovedati ali se ne odzove sodnemu vabilu, pri čemer je slednji pogoj izpolnjen le v primeru njegove uresničitve po (domnevani) volji izostale stranke, ne pa tudi v primeru, ko stranka, ki je povabljena na obravnavo zaradi izvedbe dokaza z njenim zaslišanjem kot stranke, svojo odsotnost z obravnave vnaprej opraviči s priloženimi zdravniškimi potrdili o njeni bolezni. Sodišče druge stopnje ugotavlja, da so bili tokrat navedeni pogoji za zaključek postopka brez zaslišanja tožene stranke izpolnjeni.
Sodišče prve stopnje na svoje prejšnje dokazne sklepe ni vezano.
Sodišče prve stopnje ni imelo upravičenega razloga za zavrnitev predloga tožnika, naj izvedenec izvedensko mnenje dopolni in pojasni nejasnost, na katero je tožnik opozoril med postopkom pred sodiščem prve stopnje. Tožnik je namreč opozoril, da ni nelogična ugotovitev izvedenca, da je bila vrednost novega vozila ob izdelavi izvedenskega mnenja bistveno manjša od vrednosti novega vozila na sam dan škodnega dogodka.
Tožnik je na podlagi sklenjene pogodbe o zavarovanju avtomobilske odgovornosti upravičen do povrnitve škode, ki jo je imel z najemom nadomestnega vozila.
Upoštevajoč načelno pravno mnenje iz leta 2002, dolžnik ne more priti v zamudo z denarno obveznostjo šele, ko sodišče s sodbo odmeri denarno odškodnino.
Tožnik v pritožbi zatrjuje, da vložena izjava o umiku tožbe ni odraz njegove volje, saj vedoma takšne izjave ni nikoli podpisal, niti z njo ne soglaša in vztraja pri vloženi tožbi. Pojasnjuje, da mu je morala toženka podpis sporne izjave podtakniti tedaj, ko sta se dogovarjala o prevzemu opreme stanovanja, ali je celo ponaredila njegov podpis. Sporne izjave on tudi ni oddal na pošto. Tožnik je v potrditev zatrjevanih dejstev predlagal izvedbo primernih dokazov. Navedene trditve predstavljajo pritožbene novote v smislu določbe 1. odst. 337. člena ZPP, vendar pa glede na navedene okoliščine obstajajo razlogi, da so novote dopustne, saj jih tožnik ob upoštevanju njegovih trditev ni mogel brez svoje krivde navesti in dokaze predlagati v postopku na prvi stopnji.
ZUP člen 147, 147/1, 224, 224/1, 225, 225/1, 260, 260/4. ZPIZ-1 člen 7, 7/6, 10, 39, 39/1, 249, 263, 276, 276/1. OZ člen 131, 190. ZPIZ člen 46, 46/4. Statut Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji (1983) člen 19.
Kljub temu, da ZPIZ-1 ne ureja ponovne odmere pokojnine, je toženec tožniku višjo starostno pokojnino od že pravnomočno priznane, odmerjeno z upoštevanjem plač, izplačanih v delnicah za leti 1990 in 1991, utemeljeno priznal od prvega dne naslednjega meseca po vložitvi zahteve dalje. Zato je tožnikov tožbeni zahtevek, da se mu višja starostna pokojnina prizna tudi za nazaj, vse od upokojitve dalje, neutemeljen. Ob pravnomočnosti odločbe o pokojnini, pri kateri toženec ni upošteval plač, izplačanih v delnicah, ni podano protipravno ravnanje toženca, zato je tožbeni zahtevek na plačilo odškodnine v višini razlike v pokojninah tudi po tej podlagi neutemeljen.
URS člen 50, 50/1. ZZVZZ člen 28. ZDR člen 137, 137/3. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 229.
nadomestilo plače – začasna zadržanost od dela – refundacija
V izjemnih situacijah, ko predpisani način izplačevanja nadomestila plače za čas začasne zadržanosti od dela preko delodajalca, kateremu zavod refundira sredstva za neposredna izplačila, zaradi nelikvidnosti delodajalca ni mogoč, in bi bilo tožniku iz razlogov na strani delodajalca oteženo učinkovito uresničevanja temeljne pravice iz obveznega zdravstvenega zavarovanja, je treba tožniku omogočiti, da svojo pravico iz obveznega zdravstvenega zavarovanja uveljavlja neposredno pri tožencu.