pripoznava zastarane obveznosti – odpoved zastaranju - oblika pooblastila - materialno procesno vodstvo
V primeru, ko se za sklenitev pravnega posla zahteva posebna oblika, mora biti tudi pooblastilo dano v tej obliki.
Za odpoved zastaranju pa se šteje le pisna pripoznava zastarane obveznosti, torej bi se toženci lahko odpovedali zastaranju po pooblaščencih le, če bi jima dali pisno pooblastilo za pripoznavo zastarane obveznosti.
Obveznosti sodišča, da stranko opozarja na določeno pravno podlago, ni, če je že nasprotna stranka izpostavila to pravno podlago.
Vprašanje, ali je bila škoda povzročena brez razloga (kot je trdil tožnik v tožbi) ali v obrambi (toženec se je skliceval na silobran), vpliva na odgovornost toženca (glede na obrnjeno dokazno breme se mora toženec razbremeniti odgovornosti).
sklenjen pravni posel – učinek obveznosti – odstop od pogodbe – neupravičena obogatitev – distribucija TV signala
Toženec bi bil svoje obveznosti prost zgolj v primeru, ko bi uspel dokazati, da je od pogodbe odstopil.
V vsakem primeru pa bi imela stranka, ki je popolnoma ali deloma izpolnila pogodbo, pravico do vrnitve oziroma nadomestitve tistega, kar je dala, po pravilih o neupravičeni pridobitvi.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSK0004512
ZOR člen 214, 219, 371, 372, 388. OZ člen 193, 198, 346, 347, 365, 372, 378. ZPP člen 108, 108/1, 108/5, 285, 286, 362, 362/2. ZTLR člen 39, 39/7, 42. SPZ člen 96, 99.
Če je sodišče prve stopnje ocenilo, da stranka ni navedla vseh pravno odločilnih dejstev oz. ni ponudila ustreznih dokazov zanje, je bilo dolžno na to stranko opozoriti (materialno procesno vodstvo – 285. člen ZPP, tako tudi Ustavno sodišče npr. v odločbi Up 312/2003 z dne 15.9.2005). Prvostopenjsko sodišče je torej svojo dolžnost v okviru materialno procesnega vodstva opustilo, je pa tekom postopka tožeča stranka to storila. Če je stranka, preden je sodišče postopalo v okviru materialno procesnega vodstva, zamujeno nadoknadila, je očitek sodišča, da gre za prepozno uveljavljene dokaze oz. navedbe o dejstvih, procesno napačen.
pravica do sojenja v razumnem roku – kriteriji za določitev višine odškodnine
Po oceni pritožbenega sodišča predstavlja, upoštevaje tudi določbo 179. člena Oz, pravično odškodnino za tožnikove duševne bolečine znesek 2.500,00 EUR, višji tožbeni zahtevek pa je tudi po presoji pritožbenega sodišča pretiran. Pritožnik se sicer sklicuje na sodbe ESČP, ko so bile za približno enako dolge postopke prisojene precej višje odškodnine, vendar pa spregleda, da je šlo v teh zadevah za poseg v pomembnejšo človekovo pravico oziroma v tistih postopkih za zahtevano sodno varstvo v zvezi s pomembnejšo človekovo dobrino oziroma je imela za oškodovanca zadeva vendarle resnejši pomen, kot v konkretnem primeru. V sporni zadevi je tožnik terjal varstvo svoje pravice do združevanja (članstva v društvu - lovski družini), ki mu je omogočalo način preživljanja prostega časa (lov), pri čemer pa je poudarjal duševne bolečine razen v zvezi z dolgotrajnostjo postopka in same prizadetosti zaradi nezakonite izključitve iz društva predvsem v zvezi z okoliščino, da ni mogel opravljati več svojega „hobija“, t. j. lova. V primerjalnih zadevah, na katere se sklicuje v pritožbi, pa je šlo za zahtevke za pravično zadoščenje oziroma zahtevke za plačilo odškodnine zaradi posega v eno od človekovih osnovnih dobrin – zdravje oz. pravico do telesne integritete kot najpomembnejšo osebnostno pravico ter za poseg v človekovo pravico do časti in dobrega imena oz. pravico do osebne identitete zaradi neupravičeno sproženega kazenskega postopka zoper tamkajšnjega pritožnika.
dokaz z izvedencem – nestrinjanje z izvedenskim mnenjem – nov izvedenec - objektivna presoja – strah – vzročna zveza med škodnim dogodkom in degenerativnimi spremembami – sprožilni dejavnik
Zgolj nestrinjanje tožnika z ugotovitvami izvedenca še ne pomeni, da je bil ta pristranski.
Obveznost sodišča, da predlagane dokaze izvede, ni neomejena. Pravica do navajanja dejstev in dokazov strankam ne daje niti pravice do izvedbe vsakega predlaganega dokaza niti do izvajanja dokazov v nedogled, kadar je dejansko stanje dovolj razjasnjeno, da dodatni dokazni predlogi ne morejo bistveno pripomoči k njegovi boljši razjasnjenosti ali kadar predlogi merijo zgolj na zavlačevanje postopka.
Običajna zaskrbljenost, ki je izkazana v konkretnem primeru, po intenzivnosti pravno priznanega strahu ne dosega.
Ob upoštevanju izvedenčeve navedbe, da bi se lahko posledice degenerativnih sprememb izrazile tudi pri običajnem življenjskem tempu in aktivnosti, je celo v korist tožnika v celoti priznalo vzročno zvezo med nezgodo in posledicami, ki sicer izvirajo iz degenerativnih sprememb in mu na tej podlagi priznalo odškodnino za vse telesne bolečine, škode iz naslova duševnih bolečin zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti pa ni omejilo, kot bi sicer lahko, če bi ocenilo, da bi se težave zaradi degenerativnih sprememb pojavile v vsakem primeru.
odškodninska odgovornost organizatorja prireditve - odškodnina – javna prireditev – zagotovitev reda in varnosti na javni prireditvi - redarska služba
Organizator je dolžan organizirati prireditev tako, da je na prireditvi poskrbljeno za red in da nista ogrožena življenje in zdravje udeležencev prireditve. Če gre za večje število udeležencev, mora organizator prireditve zagotoviti rediteljsko službo. Zavarovanka tožene stranke bi se razbremenila odgovornosti za škodni dogodek le v primeru, če bi dokazala, da je poskrbela za red in varnost udeležencev prireditve, pa je kljub izkazani (profesionalni) skrbnosti prišlo do škodnega dogodka.
Splošni pogoji so del zavarovalne pogodbe, zato so del pogodbenega materialnega prava, pogodbeno pravo pa je potrebno pri realizaciji pravic in obveznosti upoštevati.
izdelava zagatne stene kot nevarna dejavnost – krivdna odgovornost – odgovornost naročitelja del – prispevek oškodovanca – deljena odgovornost
Izdelava zagatne stene se je izvajala zaradi zaščite gradbene jame, torej s ciljem, da se prepreči zdrs zemljišča v gradbeno jamo. Zato po naravi stvari same ta dejavnost ne more biti nevarna dejavnost. Stališče o objektivni odgovornosti tožene stranke je materialnopravno zmotno.
protipravno ravnanje policista - uporaba prisilnih sredstev – policijska pooblastila – sorazmernost prisilnih ukrepov – trditveno in dokazno breme
Ugotovljeno ravnanje same tožnice v času, ko sta policista opravljala ogled kraja prometne nesreče, to je oviranje obeh policistov ves čas postopka, onemogočanje njunega dela, zmerjanje in neupoštevanje večkratnih zahtev, da se odstrani in preneha s kršitvami ob opozorilih na uporabo prisilnih sredstev, dejansko tudi po oceni pritožbenega sodišča onemogočajo zaključek o protipravnem (predvsem nesorazmernem) ravnanju policistov s stopnjo prepričljivosti, sploh upoštevajoč ravnanje same tožnice, preden sta se policista odločila za uporabo opisanih prisilnih sredstev.
Pravnomočnost ima prednost pred litispendenco, zato je potrebno zavreči tožbo, o kateri še ni bilo pravnomočno odločeno, pa čeprav gre za pravdo, ki se je začela prej.
prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja – kazenske točke – seštevek – izobraževanje in usposabljanje
Res je sicer, da je bil storilec po doseženih 13 kazenskih točkah, izrečenih s plačilnim nalogom oziroma odločbo Policijskih postaj napoten na izobraževanje in usposabljanje za varno vožnjo, ki ga je tudi opravil (kot je razvidno iz obvestila Ministrstva za pravosodje, v času od 2. aprila 2009 do 16. maja 2009), zaradi česar so bile iz evidence EKT storilcu izbrisane štiri kazenske točke, vendar ta okoliščina odločitve sodišča prve stopnje ne more spremeniti. Storilec je namreč, kljub izbrisanim štirim kazenskim točkam, skupaj dosegel 19 kazenskih točk, zaradi česar je sklep o izreku prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja utemeljen.
ZPP člen 14. OZ člen 171, 181, 179. KZ člen 183/1.
vezanost sodišča na pravnomočno obsodilno kazensko sodbo – kvalifikatorni znak kaznivega dejanja - pravica do zadoščenja zaradi kršitve dostojanstva – višina nepremoženjske škode
Toženec je bil pravnomočno kazensko obsojen za nadaljevano kaznivo dejanje spolnega napada na osebo, mlajšo od 15 let, po 1. odstavku 183. člena KZ. Starost žrtve (oseba mlajša od 15 let) in naklep kot oblika krivde sta kvalifikatorna znaka tega kaznivega dejanja. Pri identičnem dejanskem stanju je civilno sodišče vezano tudi na ugotovitev tistih dejstev, od katerih je bila v kazenskem postopku odvisna odločitev, da obstaja kaznivo dejanje in kazenska odgovornost. Zato prvo sodišče v pravdi ni moglo več upoštevati toženčevih ugovorov, da ob storitvi kaznivega dejanja ni vedel za tožnikovo pravo starost.
Storilec je prvič pridobil vozniško dovoljenje za kategorije B, G in H dne 7. februarja 1989. Po prenehanju veljavnosti je bilo pritožniku dne 10. septembra 2008 vozniško dovoljenje kategorije B izdano ponovno. Glede na navedeno, storilec po ponovni pridobitvi vozniškega dovoljenja nima več statusa voznika začetnika in mu na podlagi izrečenih sedmih kazenskih točk v cestnem prometu ni mogoče izreči prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja.
razveza pogodbe zaradi neizpolnitve – spremenjene okoliščine – neznosni medsebojni odnosi – otežena izpolnitev obveznosti - pogodbeni namen
Očitno pa je prišlo po prvi sodbi do bistveno spremenjenih dejanskih okoliščin, saj sta se toženca iz stanovanjske hiše, ki je predmet pogodbe, z družino izselila, kar brez dvoma pomeni, da tudi sama nista več pripravljena izpolnjevati pogodbenih obveznosti.
Dogovorjene pogodbene obveznosti med pravdnima strankama bi bilo glede na njihovo naravo moč izpolnjevati le v primeru kolikor toliko znosnih medsebojnih odnosov in skupnega sobivanja, nikakor pa ne več v primeru, ko skupno življenje pravdnih strank ni več mogoče.
Očitno so nastale po sklenitvi pogodbe okoliščine, ki otežujejo izpolnitev obveznosti tako tožeče kot tožene stranke, in to v tolikšni meri, da pogodba očitno ne ustreza več pričakovanjem pogodbenih strank in bi bilo nepravično in neživljenjsko ohraniti jo v veljavi takšno, kakršna je. V primeru spremenjenih okoliščin lahko stranka, ki ji je izpolnitev obveznosti otežena oziroma stranka, ki zaradi spremenjenih okoliščin ne more uresničiti namena pogodbe, zahteva razvezo pogodbe.
ZNP člen 21. ZS člen 54, 54/2. ZPP člen 270. Sodni red člen 111, 115.
sklep - izdaja sklepa - postopkovni sklep - sodna veja oblasti - sodnik - višja pravosodna svetovalka - pritožba - pravica do pritožbe zoper postopkovni sklep - nepravdni postopek
Dejstvo, da je na sklepu podpisana tudi višja pravosodna svetovalka, kot oseba, ki je pripravila osnutek odločbe, še ne pomeni, da gre za odločanje oziroma izvajanje sodne oblasti po osebi, ki ni sodnik. V spisu je podpis sodnice na obeh sklepih in ti sklepi štejejo za izvirnike in so tako označeni.
Ker gre za odločbo, katero je izdala sodnica, o ukrepih za popravo vlog ni pritožbe.
plačilo sodne takse – predložitev potrdila o plačani sodni taksi – opomin za plačilo sodne takse – vrnitveni zahtevek
Zavezanec po opravljenem plačilu sodne takse sodišču ni dolžan dostavljati dokazil o plačilu, razen če zakon ne določa drugače. Izjema v konkretnem primeru ni predvidena, prav tako je ni vseboval opomin sodišča.
Ker ni mogoče dvomiti, da je nakazilo na račun sodišča pravočasno prispelo v pravilnem znesku, vsa bistvena polja pa so bila izpolnjena pravilno oz. po navodilih sodišča, tožeči stranki v zvezi s plačilom sodne takse za pritožbo ni mogoče očitati napak, četudi je napačno označila prejemnika. Ta pomota je bila za identifikacijo nakazila s strani sodišča nepomembna.
Za uspešno uveljavitev zahtevka mora lastnik dokazati, da je lastnik stvari, katerih vrnitev zahteva, ter da so te v dejanski oblasti toženca.