pripoznava zastarane obveznosti – odpoved zastaranju - oblika pooblastila - materialno procesno vodstvo
V primeru, ko se za sklenitev pravnega posla zahteva posebna oblika, mora biti tudi pooblastilo dano v tej obliki.
Za odpoved zastaranju pa se šteje le pisna pripoznava zastarane obveznosti, torej bi se toženci lahko odpovedali zastaranju po pooblaščencih le, če bi jima dali pisno pooblastilo za pripoznavo zastarane obveznosti.
Obveznosti sodišča, da stranko opozarja na določeno pravno podlago, ni, če je že nasprotna stranka izpostavila to pravno podlago.
Prekoračitev upravičenj za zastopanje predstavlja posebno pojavno obliko protipravnega ravnanja, ki pogojuje zastopnikovo odškodninsko obveznost v razmerju do zastopanega, če je takšno ravnanje povzročilo nastanek škode in če je toženec zanj odgovoren.
OZ člen 564, 564/1, 395, 395/1, 562, 562/1. ZOR člen 412, 412/1. ZD člen 121, 121/1.
razveza pogodbe – pogodba o preužitku – razveza pogodbe o preužitku – izpolnjevanje pogodbe – solidarna obveznost
Po pogodbi o preužitku sta na strani posameznika nastopali dve osebi. Ker je ena od teh oseb v celoti izpolnjevala obveznost, ki je bila prevzeta proti preužitkarici, slednja ne more zahtevati razveze pogodbe proti osebi, ki obveznosti ni izpolnjevala. Obveznost posameznikov je solidarna.
delovna nesreča – objektivna odškodninska odgovornost – pojem nevarne dejavnosti – nevarna dejavnost – krivdna odškodninska odgovornost
Obnavljanje premaza tal ni nevarna dejavnost, zato objektivna odškodninska odgovornost tožene stranke ni podana.
Pravilna je odločitev, da tožeča stranka ni uspela dokazati, da je do poškodbe prišlo zaradi nedopustnega ravnanja tožene stranke. Ob ugotovitvi sodišča, da je bila tožnica seznanjena s pravilnim načinom prenavljanja premaza, torej s pravilom, da mora tisti, ki poliva emulzijo, vselej stati za tistim, ki to emulzijo razmazuje, da je ves čas sodelovala pri razmazovanju in je bila seznanjena s smerjo razmazovanja in ob ugotovitvi, da je sodelavec stal na suhem predelu in čakal tožnico, je pravilna ugotovitev sodišča prve stopnje, da toženi stranki ni mogoče očitati nikakršnega nedopustnega ravnanja. Zato je tudi pravilna odločitev sodišča prve stopnje, da tožnica ni dokazala obstoja krivdne odškodninske odgovornosti tožene stranke.
Sodišče prve stopnje je pri sojenju svojo odločitev oprlo le na posredno izvedene dokaze in listine v spisu. Zato je dana podlaga za spremembo sodbe sodišča prve stopnje po pritožbenem sodišču brez ponovitve izvedenih dokazov na obravnavi.
IZVRŠILNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0056909
ZPP člen 158, 158/1, 196. ZIZ člen 168, 168/3, 168/5. ZZK-1 člen 150. ZPPLPS člen 6.
tožba za vpis lastninske pravice dolžnika v zemljiško knjigo - nujni enotni sosporniki – povračilo pravdnih stroškov – povračilo pravdnih stroškov v primeru izpolnitve
Ko tožbeni zahtevek izpolni eden izmed nujnih enotnih sospornikov, se za plačilo pravdnih stroškov tožnika to dejanje razteza tudi na tistega sospornika, ki zahtevka sicer ni izpolnil.
V konkretnem primeru je pritožbeno sodišče ocenilo, da je dovolj določen tožbeni zahtevek, ki vsebuje opis oz. njegovih sestavnih delov, parcelno številko, na kateri objekt leži ter celo opis dela parcele (južna stran), na katerem se objekt nahaja, pri čemer je kot nepomembno izpostavilo okoliščino, ali gre dejansko za en ali za dva objekta, ter dejstvo, da sicer v tožbenem zahtevku niso navedene izmere objekta.
Procesno vodstvo je v rokah razpravljajočega sodnika. Odločitve v zvezi s tem, tudi če se stranke z njimi ne strinjajo, ne morejo predstavljati okoliščin, ki bi vzbujale dvom o nepristranskosti razpravljajočega sodnika.
Dedni dogovor ima značaj sodne poravnave. Izpodbijati ga je mogoče le s tožbo za razveljavitev, če so podani razlogi iz 2. odstavka 392. člena ZPP.
sporazum o delitvi dediščine - dedni dogovor - izpodbijanje dednega dogovora
Sporazum o delitvi dediščine, naveden v sklepu o dedovanju, je po svoji naravi sodna poravnava. To pa pomeni, da dednega dogovora ni mogoče izpodbijati s pritožbo v zapuščinskem postopku, temveč le s tožbo ob pogojih tožbe za razveljavitev sodne poravnave.
V zvezi z vprašanjem popolnosti tožbe se v sodni praksi res pojavljajo navidez ali pa tudi v resnici različna stališča. To ne preseneča, saj enotnega pravila ni in ga tudi ne more biti. Odgovor na to vprašanje je mogoče dati le ob upoštevanju vseh dejanskih okoliščin konkretnega primera. Da je tožba popolna, namreč ni treba navesti vseh pravnorelevantnih dejstev, pač pa le toliko, da omogočijo individualizacijo zahtevka in njegovo nadaljnje obravnavanje. Zato je meja med popolnostjo in sklepčnostjo tožbe včasih zabrisana.
skupno premoženje – vlaganje zakonca - pravica do izplačila vlaganj
Sovlaganja tožnice pomenijo le manjšo dodelavo posameznih sklopov hiše in njeno vzdrževanje in ne morejo imeti stvarnopravnih učinkov. Njen zahtevek iz naslova vlaganj v času trajanja zakonske zveze je možno obravnavati z vidika pravice do izplačila vlaganj po 59. členu ZZZDR.
ničnost pogodbe - sposobnost za razsojanje - oderuška pogodba - oderuštvo
Poleg objektivnega elementa oderuštva, ki se izkazuje z očitno nesorazmernostjo med izpolnitvijo in nasprotno izpolnitvijo, je odločilen subjektiven element, ki je v tem, ali so v konkretni zadevi pravni predniki tožene stranke s svojim ravnanjem izkoristili takšno stanje pogodbenice in se s tem okoristili.
ZPP člen 3, 7, 153/1, 212, 243. ZBPP člen 11, 26. OZ člen 921, 966.
oprostitev plačila stroškov za izvedenca - plačilo predujma za stroške za izvedenca - opustitev izvedbe dokaza – zavarovalna pogodba - osebno zavarovanje
Zavarovanec je upravičen do izplačila zavarovalnine v znesku, ki ustreza stopnji trajne invalidnosti le, če se v enem letu po nezgodi ugotovi, da je nezgoda povzročila trajno invalidnost zavarovanca.
S sklicevanjem na svoje slabo finančno in socialno stanje se stranka ne more razbremeniti svojega dokaznega bremena. Izvedbo potrebnih dokazov si lahko zagotovi preko instituta oprostitve stroškov postopka. V katerikoli fazi postopka lahko zaprosi za brezplačno pravno pomoč, ki med drugim obsega tudi oprostitev stroškov za izvedence. Vendar velja načelo dispozitivnosti. Če stranka te možnosti ne izkoristi niti ne plača potrebnih sredstev za izvedenca, sodišče tega dokaza ne izvede.
ZUP člen 147, 147/1, 224, 224/1, 225, 225/1, 260, 260/4. ZPIZ-1 člen 7, 7/6, 10, 39, 39/1, 249, 263, 276, 276/1. OZ člen 131, 190. ZPIZ člen 46, 46/4. Statut Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji (1983) člen 19.
Kljub temu, da ZPIZ-1 ne ureja ponovne odmere pokojnine, je toženec tožniku višjo starostno pokojnino od že pravnomočno priznane, odmerjeno z upoštevanjem plač, izplačanih v delnicah za leti 1990 in 1991, utemeljeno priznal od prvega dne naslednjega meseca po vložitvi zahteve dalje. Zato je tožnikov tožbeni zahtevek, da se mu višja starostna pokojnina prizna tudi za nazaj, vse od upokojitve dalje, neutemeljen. Ob pravnomočnosti odločbe o pokojnini, pri kateri toženec ni upošteval plač, izplačanih v delnicah, ni podano protipravno ravnanje toženca, zato je tožbeni zahtevek na plačilo odškodnine v višini razlike v pokojninah tudi po tej podlagi neutemeljen.
zaznamba sklepa o izvršbi – zaznamba sklepa na solastnem deležu – vezanost zemljiškoknjižnega sodišča na sklep o izvršbi
Zemljiškoknjižno sodišče je vezano na izvršilni sklep, zato izvršbe ne sme zaznamovati na celotni nepremičnini, če je bila dovoljena le na solastninskem deležu.
STVARNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0056981
ZTLR člen 33. ZOR člen 26, 103 - 117.
pogodba o prodaji nepremičnin – dvojna prodaja nepremičnin
Prodajna pogodba o prodaji nepremičnin kot pravni naslov za pridobitev lastninske pravice lahko konkurira s poznejšo prodajno pogodbo o nakupu istih nepremičnin, na podlagi katere je bila v zemljiški knjigi tudi vknjižena lastninska pravica na kupca, le v primeru, če je ta prvi pravni naslov takšen, da se že na podlagi njega lahko v zemljiški knjigi vknjiži lastninska pravica na kupca.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0057936
ZPP člen 253, 254.
izvajanje dokazov z izvedenci – dokazna ocena
Načelno je sicer treba pritrditi mnenju pritožbe, da imajo stranke pravico do izvedbe predlaganih dokazov. Vendar pa ta pravica ni neomejena in sodišče dokazni predlog lahko zavrne, če ima za to utemeljene razloge.