preživninska obveznost - preživnina – preživljanje polnoletnih otrok
Preživninska obveznost staršev do polnoletnih otrok se presoja po milejših kriterijih kot za mladoletne otroke. Starši niso več dolžni vlagati izrednih naporov za izboljšanje poklicne izobrazbe polnoletnih otrok.
ZPPSL v čl. 117 in 118 ter 119 določa posebne pogoje pobota terjatev, določa katere terjatve se lahko pobotajo in za katere terjatve pobot ni dovoljen. Ti pogoji pa se razlikujejo od splošnih obligacijskih pravil določenih za pobot v Obligacijskem zakoniku. Dopustnost pobota v stečaju je izjema od pravila o sočasnem in sorazmernem poplačilu vseh upnikov, saj zaradi pobota upniki, ki so sočasno tudi dolžniki stečajnega dolžnika, pridejo do popolnega poplačila svojih terjatev, ki zaradi pobota ugasnejo.
ZOR člen 210, 214, 219. ZTLR člen 14, 14/1. ZPP člen 216.
uporaba tuje stvari v svojo korist – plačilo uporabnine – solastninska pravica – počitniški objekt - prikrajšanje
Toženec je bil na račun uporabe celotne nepremičnine obogaten. Korist, ki mu je s tem nastala, je predmet tožničinega zahtevka, vendar le v okviru njenega prikrajšanja.
komisijska pogodba - posredno zastopanje - pasivna legitimacija - pravne napake stvari - uveljavljanje pravnih napak proti komisionarja
Komisijska pogodba je posebna vrsta mandatne pogodbe, pri kateri nastaneta dve ločeni pravni razmerji. V primeru komisijske pogodbe gre za posredno zastopanje, pri katerem komisionar deluje v interesu komitenta (za njegov račun), vendar v svojem imenu. Komisionarjeva ravnanja v nobenem primeru ne morejo imeti za posledico nastanka neposrednega pravnega razmerja med komitentom in kupcem, kot je značilno za neposredno zastopanje. Vsa pravna dejanja, ki jih komisionar opravi za račun komitenta, pa učinkujejo neposredno le nanj. Komisionar sam (in izključno sam!) je stranka pogodbe, ki jo je sklenil za račun komitenta.
Uveljavljanje pravnih napak na stvari po svoji vsebini predstavlja uveljavljanje nepravilne izpolnitve pogodbe.
Tožena stranka je dopis opredelila kot izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi in v nadaljevanju tudi navedla razlog za odpoved – neupravičene izostanke tožnika z dela. Takega dopisa tožnik ni mogel razumeti drugače kot izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi, še zlasti ga ni mogel razumeti kot obvestilo o nameravani izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi s pozivom, naj v osmih dneh poda zagovor. Ker mu tako zagovor ni bil omogočen, je izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita.
Že v predlogu za taksno oprostitev mora stranka navesti vsa relevantna dejstva, ki naj jih sodišče upošteva. Le če sodišče dvomi v resničnost njenih navedb, jih lahko po uradni dolžnosti preveri s pridobivanjem uradnih podatkov. Ni pa dolžno raziskovati, ali zatrjevano strankino premoženje oziroma sredstva še obstajajo oziroma ali so že porabljena.
obnova postopka – obnovitveni razlogi – nova dejstva in novi dokazi – vložitev tožbe kot novo dejstvo
Obnovitveni razlog je okoliščina, da stranka najde ali pridobi možnost uporabiti nov dokaz ali da izve za novo dejstvo, na podlagi katerega bi bila lahko zanj izdana ugodnejša odločba, če bi bila ta dejstva in dokazi uporabljeni v prejšnjem postopku. Vložitev tožbe pa ne more predstavljati novega dejstva, ki bi v konkretni pravdi lahko privedla do ugodnejše odločitve, saj ne gre za novo dejstvo v smislu določbe 10. točke 394. člena ZPP.
Ker statusno preoblikovanje podjetnika posameznika z univerzalnim pravnim nasledstvom pred uveljavitvijo ZGD-1 dne 04.05.2006 ni bilo mogoče, podjetniško prestrukturiranje pa je bilo mogoče le z uporabo splošnih pravil, s prenehanjem s.p, družba, v katero je tožnik vložil svoje podjetje, ni univerzalni pravni naslednik podjetnika posameznika.
vračunanje daril v dedni delež zakonitega dediča – kolacija – oblikovanje tožbenega zahtevka pri vračunanju daril v dedni delež
Vračunanje daril v dedni delež predstavlja modaliteto pri delitvi dediščine. Takšno vračunanje lahko dedič zahteva tudi še po pravnomočnosti sklepa o dedovanju, vendar najkasneje ob delitvi dediščine. Pri tem pa se tožbeni zahtevek ne more glasiti zgolj na izročitev protivrednosti darila glede na tožnikov dedni delež, temveč tožnik lahko zgolj zahteva vračunanje darila tožencu v njegov dedni delež in posledično izročitev ustreznega večjega deleža še nerazdeljene zapuščine.
Oporočiteljica se je podpisala pod oporoko v prisotnosti obeh oporočnih prič s črnim svinčnikom, kakršnega sta ob podpisovanju uporabili tudi obe oporočni priči in ob tem izjavila, da gre za njeno oporoko.
Če je ta podpis po strokovnih pravilih grafološke stroke nerazločen, brez možnosti prepoznave pravega podpisa pokojnice v kateremkoli segmentu, to še ne pomeni, da ne gre za oporočiteljičin lastnoročni podpis, saj spora o tem, da zapisa s črnim svinčnikom oporočiteljica ne bi naredila, ni.
V primeru stečajnega postopka nad družbo je potrebno uporabiti pravne možnosti, ki jih daje stečajni zakon in če sporna razpolaganja, ki pomenijo prikrajšanje upnikov, izpolnjujejo zakonske znake dejanskega stanja, ki omogočajo izpodbijanje pravnih dejanj stečajnega dolžnika do družbenika po načelu spregleda pravne osebnosti neutemeljeno.
SPZ člen 40, 48, 48/1, 48/3, 49. ZTLR člen 21, 24, 25. ZPP člen 181, 212.
dogovor o nastanku solastnine – skupna gradnja - vlaganja v nepremičnino – gradnja na nepremičnini – stvarnopravne posledice vlaganja v nepremičnino – zapuščina - pridobitev lastninske pravice na podlagi pravnega posla – vpis v zemljiško knjigo
Po določbah ZTLR o skupni gradnji se enako kot po določilih 48. člena SPZ za nastanek solastnine zahteva dogovor med graditeljem in lastnikom nepremičnine, na podlagi katerega lahko graditelj zahteva izstavitev zemljiškoknjižne listine.
Veljavnost kupoprodajne pogodbe med tožničino materjo in stranskim intervenientom v konkretnem primeru niti ni odločilna za presojo vprašanja, ali je lastninska pravica na nepremičnini prešla na kupca (in torej mati tožeče stranke z njo ob smrti ne bi več razpolagala) ali pa je nepremičnina še vedno v premoženjski sferi univerzalnih pravnih naslednikov pokojne matere tožeče stranke. Zgolj veljavni pravni naslov (zavezovalni pravni posel) v smislu 40. člena SPZ za prenos lastninske pravice na nepremičnini ne zadostuje, temveč se mora na podlagi izstavljenega zemljiškoknjižnega dovolila (razpolagalni pravni posel) pridobitelj vpisati v zemljiško knjigo, s čimer (šele) pridobi lastninsko pravico.
začasna odredba – verjeten obstoj neznatne škode - neznatna škoda – poseg v lastninsko pravico – zavarovanje denarne terjatve
Sodišče prve stopnje je navedbe o neznatni škodi zaradi časa pridobitve premoženja in mladoletnosti drugo toženca zavrnilo z obrazložitvijo, da vsak poseg v lastninsko pravico že predstavlja škodo za lastnika, kot škoda pa je mišljeno vsako zmanjšanje premoženja ali preprečitev njegovega povečanja. Glede na to, da se sodišče prve stopnje ni opredelilo do navedb tožnikov o tem, da bosta toženi stranki kljub izdani začasni odredbi nepremičnine lahko oddajali, v njih živeli in s tem imeli ustrezno ekonomsko korist, pritožba utemeljeno graja zaključek sodišča prve stopnje o verjetnem neobstoju neznatne škode za toženo stranko.
odškodnina za nepremoženjsko škodo – škoda pri opravljanju dela - soprispevek delavca – ukaz nadrejenega – degenerativne spremembe – osebne lastnosti oškodovanca – vpliv osebnostnih lastnosti oškodovanca na nastanek škodljive posledice
Škoda ni posledica hoje po stopnicah, temveč vleke pretirano težkega reduktorja, kar pa je bilo tožniku naročeno s strani nadrejenega. Tožniku ni mogoče očitati, da bi glede na svoje splošne sposobnosti in poznavanje delovnega procesa lahko ocenil, da vleka težkega reduktorja lahko povzroči škodljive posledice, kot so nastale, in da zato lahko takšno delo odkloni. Tožniku zato ni mogoče očitati soodgovornosti.
Za nastanek škodljive posledice ni mogoče upoštevati tožnikovih starostnih degenerativnih sprememb v povezavi z utesnitvenim sindromom, ki ni posledica poškodbe. Tožnikove osebne lastnosti niso imele pomembnejšega vpliva na nastanek škodljive posledice, saj iz izvedenskega mnenja izvedenca medicinske stroke povsem jasno izhaja, da je bil vpliv osebnih lastnosti tožnika na nastanek posledice neznaten.
Pritožnica med postopkom nikdar ni trdila, da znesek, ki ga je nesporno dvignila s transakcijskega računa zapustnice, ni del zapuščine, zato pogoji za prekinitev zapuščinskega postopka niso podani.
nepremoženjska škoda - višina odškodnine - telesne bolečine - zmanjšanje življenjskih aktivnosti - skaženost - poškodba glave - zavrtost v področju vratne hrbtenice - kompresija na zgornji tretjini leve nadlahti
Presoja denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo.
stvarno pravo - nepravdno pravo - civilno procesno pravo - sodne takse
VSL0052315
ZTLR člen 23, 24, 25, 26. ZST člen 7. ZNP člen 9, 10, 118, 118/2, 118/3. ZPP člen 319, 320.
solastnina - delitev stvari v solastnini - prekinitev postopka - spor o predmetu delitve - spor o velikosti solastninskih deležev - pravnomočnost - res iudicata - sodne takse - taksa za pritožbo zoper postopkovni sklep v nepravdnem postopku
V obravnavanem primeru je šlo za adaptacijo in dokončanje obstoječe zgradbe in ne za nastanek nove, saj navkljub bistveni izboljšavi objekta ni mogoče govoriti o spremembi njegove identitete, kar je temeljni pogoj za pridobitev solastninske pravice z vlaganji v tuj objekt. Tudi če bi z vlaganji tožnikov dejansko nastala nova stvar, bi bilo zahtevek za pridobitev celotnega ali dela solastninskega deleža toženke potrebno zavrniti, saj se za takšno pridobitev lastninske pravice zahteva dobrovernost graditelja.
Določba tarifne št. 7 ZST-UPB1, ki določa splošno takso za pritožbe v nepravdnem postopku, se ne uporablja, saj se za delitvene postopke uporablja tarifna št. 12, ki pa ne določa takse za pritožbo zoper postopkovne sklepe, kot je sklep o prekinitvi postopka.