Upravičen interes, ki ga omenja 70. člen SPZ, je pravni standard, ki ga napolnjuje sodišče v vsakem konkretnem primeru posebej. Omogoča upoštevanje najrazličnejših okoliščin tako glede udeležencev, ki sodelujejo pri delitvi, kakor glede predmeta delitve. Gre lahko npr. za upoštevanje poklicne dejavnosti, usposobljenosti za uporabo določene stvari, lastništvo sosednjih nepremičnin, stanovanjske razmere, osebne potrebe in interese, zanimanja in podobno.
V sporu, katerega predmet je razveza pravnega posla, ki se tiče skupnega premoženja dedičev in je vsebovan v dednem dogovoru, morajo sodelovati vsi dediči.
OZ člen 108, 111, 193, 635, 635/2, 639. ZPP člen 247, 254.
podjemna pogodba – izdelava notranje opreme – odstop od bodočih izpolnitev – jamčevalni zahtevki glede opravljenih del – opravičen razlog za neizpolnitev obveznosti – škoda zaradi odstopa od pogodbe – pobotni ugovor
Glede na jasno izražen interes oziroma namero tožeče stranke, da obdrži že izdelane elemente ter glede na naravo zahtevkov, ki jih je uveljavljala zoper toženo stranko pred pravdo in so glede na neizpodbijane ugotovitve sodišča prve stopnje na strani 6 izpodbijane sodbe identični tistim, ki jih je postavila v predmetnem postopku (jamčevalnih in kondikcijskih), je namreč očitno, da je tožeča stranka skladno s 108. členom OZ odstopila zgolj od bodočih izpolnitev, ne pa tudi od že opravljenih. Glede slednjih je namreč očitno želela obdržati pogodbo v veljavi, saj je glede že opravljenih del v tem postopku uveljavljala jamčevalne zahtevke v smislu 639. člena OZ. Ker je odstopila od bodočih neizpolnitev, pa je zahtevala povrnitev eventualne škode, ki jo je utrpela zaradi potrebe po naročilu in plačilu pri drugem izvajalcu tudi tistih del, ki so bila med pravdnima strankama sicer dogovorjena brezplačno, ter zahtevala povrnitev kupnine v višini vrednosti neopravljenih del v smislu kondikcijskega zahtevka zaradi razdora pogodbe
vknjižba lastninske pravice – pogoji za vpis – načelo formalnosti postopka
Načelo formalnosti postopka pomeni, da sodišče v zemljiškoknjižnih postopkih odloča o pogojih za vpis samo na podlagi listin, za katere zakon določa, da so podlaga za vpis (v konkretnem primeru ugotovitvene sodbe) in na podlagi stanja vpisov v zemljiški knjigi. Ne more pa presojati materialnopravne pravilnosti sodbe, ki je podlaga za vpis.
zamudna sodba – sodba na podlagi odpovedi – vročitev pisanj – vročanje samostojnim podjetnikom
Samostojnim podjetnikom, kar toženec je, se morajo vročati pisanja skladno z določbo 133. člena ZPP, ki pravi, da se podjetnikom posameznikom vroča tako, da se pisanje izroči osebi, ki je pooblaščena za sprejem, ali delavcu, ki je v pisarni oziroma v poslovnem prostoru ali na sedežu, torej velja pošiljka za vročeno tudi, če je ne bi podpisal osebno toženec.
Glede na poseben postopek prodaje po ZKZ, ko lahko ponudbo sprejme več oseb, med katerimi se nato oblikuje prednostni vrstni red oziroma lahko ponudbo sprejme celo več oseb z istim prednostnim redom, zaradi česar ima prodajalec pravico in dolžnost izbire, s katero izmed njih bo sklenil pogodbo, ni mogoče šteti, da je pogodba sklenjena že s samim sprejemom ponudbe oziroma s prejemom izjave o sprejemu ponudbe.
Ker zemljiškoknjižno sodišče pravnomočni sodbi, ki nadomesti (tudi) zemljiškoknjižno listino, ne more odreči lastnosti zemljiškoknjižne listine, morajo biti že v pravdnem postopku ugotovljene vse okoliščine, ki so pogoj za izvedbo vpisa v zemljiški knjigi. Tožnica bi lahko zahtevala izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila le, če bi že obstajala odobritev pravnega posla s strani upravne enote.
oprostitev plačila sodnih taks – izjava o premoženjskem stanju – pravna oseba
Na podlagi 3. odst. 12. čl. ZST-1 je dolžan tisti, ki predlaga oprostitev plačila taks izpolniti izjavo o premoženjskem stanju in sicer, če gre za pravno osebo, vsebuje izjava o premoženjskem stanju zlasti podatke stranke o premoženju, denarnih sredstvih in dohodkih iz dejavnosti v Republiki Sloveniji in tujini. Te podatke mora torej v izjavi o premoženjskem stanju podati stranka sama, ni pa jih dolžno sodišče pribavljati po uradni dolžnosti.
Pri vprašanju ustrezne specifikacije višine vtoževane terjatve (in s tem sklepčnosti tožbe), je odločilno, kakšna je trditvena podlaga tožeče stranke, dalje, kakšna je ugovorna aktivnost tožene stranke zoper trditveni temelj tožbe in nazadnje, katera dejstva, ki so pomembna za presojo utemeljenosti višine terjatve, so med strankama sporna. (Ne)spornost posameznih odločilnih dejstev je odvisna od konkretizirane procesne aktivnosti strank v luči pravila iz drugega odstavka 214. člena ZPP.
izročitev zaseženega motornega vozila – vračilo kupnine – plačilo odškodnine – pogoji za vrnitev stvari oškodovancu - zakonitost zasega – v okviru pooblastil
Člen 110 ZKP predvideva vrnitev stvari oškodovancu zgolj ob kumulativni izpolnitvi pogojev, da takšne stvari niso več potrebne kot dokaz v kazenskem postopku, ter ob pogoju, da gre za stvari, ki nedvomno pripadajo oškodovancu.
spor majhne vrednosti – stroški postopka – uspeh v postopku
Primarno pravilo v primeru deljenega uspeha je, da vsaka stranka krije svoje stroške. V primeru, ko bi bila takšna stroškovna odločitev nepravična glede na okoliščine konkretnega primera, pa sodišče lahko odloči, da ena stranka drugi stranki povrne ustrezen del stroškov.
osebno vročanje – fikcija vročitve – hišni predalčnik – vročilnica kot javna listina
Ker je vročilnica javna listina in velja za resnično, kar je na njej zapisano in ker tožeča stranka domneve resničnosti njene vsebine ni uspela izpodbiti (niti ni zatrjevala njene neresničnosti), so v celoti neutemeljene pritožbene navedbe, da tožeča stranka plačilnega naloga ni prejela, zaradi česar dolžne sodne takse tudi ni plačala.
subjektivna sprememba tožbe – naknadno sosporništvo – privolitev tožene stranke – tožba na ugotovitev neobstoja ločitvene pravice
Od subjektivne spremembe tožbe je treba razlikovati primer, ko želi tožeča stranka tožbo razširiti na novo toženo stranko (poleg prvotno tožene stranke). V tem primeru gre za naknadno sosporništvo na pasivni strani, pri katerem mora biti poleg splošnih predpostavk za nastanek sosporništva iz prvega odstavka 191. člena ZPP podana tudi posebna predpostavka, to je privolitev nove tožene stranke.
zaznamba sklepa o izvršbi – odločanje po uradni dolžnosti – odločanje o vpisih po vrstnem redu – ustavitev izvršbe – izbris zaznambe izvršbe
Da so pogoji za vpis izpolnjeni, je sodišče prve stopnje ugotovilo, pritožbene navedbe o ustavitvi izvršbe so za odločitev v tej zadevi, ko sodišče odloča le o zaznambi izvršbe ter ob tem tudi vknjiži hipoteko po uradni dolžnosti, neupoštevne. V primeru ustavitve izvršbe bo zato moralo zemljiškoknjižno sodišče ravnati v skladu z določbo 90. člena ZZK-1, ki ureja izbris zaznambe izvršbe.
oprostitev plačila sodnih taks – izjava o premoženjskem stanju – ugotavljanje resničnosti dejstev – napačna uporaba materialnega prava
Zakon o sodnih taksah v tretjem odstavku 13. člena določa, da sklep o oprostitvi plačila taks lahko sodišče med postopkom razveljavi, če ugotovi, da jih stranka zmore plačati. Pri tem odloči, ali naj stranka plača tudi takse, ki jih je bila oproščena. Če je sklep razveljavljen zato, ker je stranka v izjavi o premoženjskem stanju navedla neresnične podatke, mora plačati dvakratnik taks, ki jih je bila oproščena. Navedena dikcija zakonske določbe po oceni pritožbenega sodišča pomeni, da tudi v primeru, ko sodišče ugotovi, da je stranka v izjavi o premoženjskem stanju navedla neresnične podatke, mora preveriti ali bi, ob s strani sodišča ugotovljenem dejanskem premoženjskem stanju prosilca, bila s plačilom sodnih taks občutno zmanjšana sredstva s katerimi se preživlja prosilec sam ali se preživljajo njegovi družinski člani. Če sodišče ugotovi, da bi bila sredstva za preživljanje zaradi plačila sodnih taks občutno zmanjšana kljub temu, da ugotovi, da je strankino premoženjsko stanje boljše, kot ga je sama prikazovala, zaradi same narave instituta oprostitve plačila sodnih taks, po oceni pritožbenega sodišča ne more terjati dvakratnika taks, ki jih je bila stranka oproščena. Tako postopanje pride vpoštev v primeru, ko sodišče ugotovi, da potrebna sredstva za preživljanje kljub plačilu sodne takse, ne bi bila občutno zmanjšana.
ZPP člen 439. ZIZ člen 23, 62. OZ člen 355, 355/1, 355/1-6.
upravnik – stroški upravljanja – račun – temelj terjatve – verzija – pogodba o upravljanju
Račun oziroma izstavitev računa ni pogoj za nastanek obveznosti, saj lahko tožeča stranka kot upravnik svoje terjatve uspešno vtožuje tudi brez izstavljenega računa. Bistveno je, da obstoji temelj terjatve oziroma zahtevka.
Ravnanje tožene stranke, ki ni izvedela nobenega izmed zakonsko določenih postopkov odpovedi, ampak je tožnika med kolektivnim dopustom le odjavila iz pokojninskega, invalidskega in zdravstvenega zavarovanja, ni zakonito.
Ker je taksna obveznost za pritožbo zoper sodbo sodišča prve stopnje nastala ob vložitvi pritožbe, odločitev o predlogu tožeče stranke za oprostitev oziroma odlog plačila sodne takse, vloženem po vložitvi pritožbe, ne more vplivati na taksno obveznost za to pritožbo.
ODŠKODNINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSM0021172
URS člen 14, 22. OZ člen 153, 153/3, 179, 182. ZPP člen 14, 286, 337.
razžalitev dobrega imena in časti - fizični napad – odškodnina - soodgovornost
Sodišče druge stopnje se pridružuje zaključkom prvostopenjskega sodišča, da je tožnik s svojimi verbalnimi žaljivkami toženca izzval do te mere, da je povzročil njegovo reakcijo, dodaja pa, da je bila toženčeva reakcija, glede na okoliščine primera, sicer pretirana in vredna obsojanja.
Sodišče prve stopnje je ocenilo tožnikovo soodgovornost v višini 10 %, s čemer se pritožbeno sodišče, upoštevaje vse dejanske ugotovitve, posebej dejstvo, da je tožnik izzval napad, ne strinja in ocenjuje, da je tožnik soprispeval k nastanku škode v višini 30 %.
STANOVANJSKO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0068522
ZPP člen 8, 154, 154/3, 212, 339, 339/2, 339/2-8, 358, 358-5, 385, 385/1, 458, 458/1, 458/5, OZ člen 346, 355, 355/1, 355/2, 355/1-6.
upravnik večstanovanjske hiše – plačilo obratovalnih stroškov in stroškov upravljanja – zastaranje – tek zakonskih zamudnih obresti – spor majhne vrednosti – razpravno načelo – materialno procesno vodstvo
Očitek opustitve materialnega procesnega vodstva v zvezi z nekonkretiziranimi trditvami tožeče stranke o neopravi storitev in odsotnosti njihovega naročila predstavlja relativno bistveno kršitev postopka, ki v sporu majhne vrednosti ni upoštevna.
Stroški upravljanja, ki jih je tožeča stranka vtoževala v predmetni pravdi od tožene, poleg stroškov obratovanja, predstavljajo stroške oprave njenih lastnih storitev, ki zapadajo v plačilo v krajših periodah in za katere torej velja zastaralni rok iz 6. točke 1. odstavka 355. člena OZ.