SPZ člen 88, 89, 89/1, 89/2, 223. ZTLR člen 58, 58/1. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
nujna pot – določitev nujne poti – načelo sorazmernosti
Prvo sodišče je pri odločanju v zadevi izhajalo iz določbe 2. odst. 89. čl. SPZ, kot da je pri določanju nujne poti edino pomembno le to, da se čim manj obremeni tuja nepremičnina. Takšno izhodišče je materialnopravno napačno, saj prvo sodišče ni ustrezno upoštevalo tudi določbe 1. odst. 89. čl. SPZ, po kateri sodišče dovoli nujno pot, če se z njo ne onemogoča ali znatno ovira uporaba nepremičnine, po kateri naj bi nujna pot potekala. Z ustanovitvijo nujne poti mora nastati za gospodujoče zemljišče večja korist, kot pa bi znašala škoda, ki zaradi ustanovitve nujne poti nastane na obremenjeni nepremičnini. Tudi v tem pogledu je torej treba upoštevati načelo sorazmernosti. Sorazmernost ni podana, če se z nujno potjo onemogoča ali znatno ovira uporaba nepremičnine, po kateri naj bi nujna pot potekala. Poleg tega je treba upoštevati tudi načelo čim manjše obremenitve tuje nepremičnine. V okviru tega nujne poti praviloma ni mogoče ustanoviti, če bi ta med drugim potekala tudi preko dvorišča.
Ker je bilo pripoznanje zgolj delno, tožena stranka pa ni uspela tudi z nasprotno tožbo, pritožnik zmotno meni, da bi sodišče moralo postopati po 157. členu ZPP.
odškodninska odgovornost države – bivalne razmere v zaporu - pravno relevantna škoda – duševne bolečine zaradi okrnitve osebnostne pravice – protipravnost ravnanja - vzročna zveza
Vprašanje pravno priznane škode je odvisno ne samo od majhnosti osebnega prostora, ampak od drugih dejavnikov, kot so skupni prostori v zaporu, možnost sprehajanja na prostem, duševno in telesno stanje zapornika.
Da gre za pravno priznano škodo mora iti za moteno duševno ravnotežje in duševni mir osebe, saj vsak poseg v človekovo notranje življenje že ni pravno priznan. Ni mogoče načina prestajanja kazni, kot ga opisuje tožnik, opisati za nedostojnega in za mučenje.
pravnomočnost izreka sodbe – predlog za vpis v zemljiško knjigo – identifikacijski znak nepremičnine
Tudi gospodujoče zemljišče, v korist katerega se služnost dovoli – vknjiži, mora biti označeno z identifikacijskih znakom, ki pa je oznaka katastrske občine in parcelna številka, kot je vpisana v zemljiškem katastru.
Pravnomočen postane le izrek sodbe in le ta se upošteva, ne pa tudi obrazložitev.
obvezno zavarovanje v prometu – regres zavarovalnice – izguba zavarovalnih pravic – vzročna zveza med kršitvijo zavarovalne pogodbe ter nastankom škode
Zavarovanje avtomobilske odgovornosti pomeni zavarovanje lastnika motornega vozila proti odgovornosti za škodo, ki jo povzroči tretjim osebam. Zavarovana je torej odgovornost lastnika vozila, kar pomeni, da lahko zavarovalnica izplača odškodnino le v primeru, če je sklenitelj zavarovanja ali zakoniti uporabnik motornega vozila odgovoren za škodo. Če zavarovalnica izplača škodo, čeprav zavarovanec ni odgovoren za škodo, jo je izplačala neutemeljeno, zato je tudi ni upravičena regresirati od zavarovanca.
Do nezgode namreč ni prišlo zaradi nenadne zaustavitve vozila na voznem pasu, kot je bilo tožencu očitano, zgolj znižanje hitrosti zaradi prilagoditve vremenskim razmeram (megla) pa ne predstavlja kršitve cestnoprometnih predpisov. Če pa je temu tako, je zavarovalnica izplačala odškodnino oškodovanki neutemeljeno, zato te ni upravičena regresirati od zavarovanca, ne glede na to, da je sam prekršil zavarovalno pogodbo. Njegova kršitev namreč ni bila v vzročni zvezi z nastankom nezgode.
prepozen dokazni predlog – prekluzija dokaznega predloga – opravičljiv razlog za prepozen dokazni predlog
Ker je tožeča stranka šele na drugem naroku za glavno obravnavo, ob zaslišanju priče Ja. G. izvedela, da je računovodstvo Ja. G. vodila njegova žena Jo. G. in da je ta bila seznanjena z izdajo računa za opravljena dela svojega moža, ji ni moč očitati, da bi dokaz z njenim zaslišanjem lahko predlagala že prej.
izbris zaznambe prepovedi odtujitve in obremenitve – začasna odredba
Odločitev zemljiškoknjižnega referenta in sodnika je skladna z določilom, na podlagi katerega se izbris zaznambe prepovedi odtujitve in obremenitve dovoli, če je bil sklep o začasni odredbi razveljavljen oziroma spremenjen.
Napačna je odločitev prvostopenjskega sodišča, s katero je tožencu naložilo sklenitev kupoprodajne pogodbe za sporno nepremičnino, čeprav ima (pod prej navedenimi pogoji) le zahtevek za izstavitev zemljiškoknjižne listine.
Obrazložitev sodišča prve stopnje ni prepričljiva, saj razlogi, zaradi katerih je bil v pretežnem delu tožbeni zahtevek zavrnjen, temeljijo zgolj na izpovedbi tožnika, zato dokazna ocena ne dosega kriterija prepričljivosti.
ZPP člen 105, 105a, 105a/1, 105a/2, 105a/3. ZST-1 člen 5, 5/2, 5/2-1, 13, 13/1.
pravočasnost predloga za oprostitev plačila sodne takse – učinkovanje sklepa o oprostitvi plačila sodne takse – plačilo sodne takse kot procesna predpostavka – domneva umika pritožbe
Ker je tožena stranka predlog za oprostitev plačila sodne takse za pritožbo vložila po vložitvi pritožbe, ga je sodišče prve stopnje upoštevaje pravilo o učinkovanju sklepa o oprostitvi plačila sodne takse in pravilo o nastanku taksne obveznosti za pritožbo, pravilno zavrglo kot prepoznega.
Ker pa tožena stranka po prejemu opomina na plačilo sodne takse za vloženo pritožbo le-te v postavljenem roku 15 dni ni plačala, je sodišče prve stopnje pravilno štelo pritožbo za umaknjeno.
Toženec je navedel, da je zahteval od GURS ortofoto posnetke nepremičnin šele z dopisom z dne 21. 06. 2010, torej skoraj tri leta po predlaganju tega dokaza. Tako predloženi dokaz pa ni tak, da bi bila sodišču omogočena njegova izvedba. Zato je predlagal nov dokaz. S tem predlogom pa je bil prekludiran, saj ni navedel opravičljivih razlogov, zakaj te procesne aktivnosti ni izpeljal že prej. Upoštevanje takšnega dokaznega predloga bi bilo v nasprotju z načelom koncentracije in pospešitve postopka, ki ga uveljavlja določba 286. člena ZPP.
Izrek sklepa o motenju posesti, s katerim sodišče ugodi tožbenemu zahtevku, ima tradicionalno tri dele. Prvi je ugotovitev posesti in motilnega dejanja, drugi odredba tožencu, da vzpostavi prejšnje posestno stanje, tretji pa vsebuje prepoved takšnega ali drugačnega motilnega dejanja tudi v bodoče. Takšen tožbeni zahtevek je v celoti v skladu s 34. členom SPZ, ki določa obseg sodnega varstva.
Tožeča stranka (oškodovanec) je po tem, ko je s svojo prvotno dejansko tezo o toženkinem protipravnem ravnanju propadel, začel svoj odškodninski zahtevek graditi na nečem drugem, novem. Ker bi to ob ustrezni skrbnosti lahko storil že prej, je glede takšne, nove trditvene podlage, prekludiran.
začasna odredba – zavarovanje nedenarne terjatve – vrste začasnih odredb - začasna odredba s prepovedjo obremenitve in odtujitve nepremičnine
Toženka se ne more sklicevati na to, da je izdana začasna odredba [s prepovedjo obremenitve in odtujitve nepremičnine] nepotrebna, ker tudi v primeru tožničinega uspeha v pravdi ne bo učinkovita, češ da je nepremičnina že (pre)obremenjena.
predlog za preklic naroka – odločitev sodišča o prošnji za preklic naroka – nepristop tožeče stranke na prvi narok za glavno obravnavo – domneva umika tožbe – sodba na podlagi odpovedi – ustavna razveljavitev zakonske določbe
Sodišče stranko o preklicu obvesti, če pa naroka ne prekliče pa velja, da narok bo opravljen. O tem stranke, ki za preklic prosi, ni dolžno obveščati.
Glede na to, da določilo, na podlagi katerega je bila sodba na podlagi odpovedi izdana, ne velja več, je bilo potrebno sodbo razveljaviti.
začasni zastopnik – pooblastilo za zastopanje – zavrženje pritožbe
Od dne, ko je toženec nastopil pred sodiščem, bi odvetnik P. ali Odvetniška družba P. o.p. - d.o.o. lahko zastopala toženca le na podlagi toženčevega pooblastila in ne tudi sklepa o postavitvi začasnega zastopnika z dne 3.12.2008.
SPZ člen 33, 33/1, 33/3, 34. EZ člen 71, 76, 76/1, 76/1-6. ZPP člen 426.
motenje posesti – motilno dejanje – odklop električne energije
V pravdah zaradi motenja posesti je odločanje o pravici do priklopa na električno omrežje izključeno.
Ker je tožena stranka odklopila električno energijo kljub veljavni Pogodbi o prodaji in najemu električne energije, je bil odklop izveden protipravno in je s tem tožena stranka motila mirno posest tožeče stranke. Tožena stranka bi morala najprej doseči odpoved Pogodbe o prodaji in najemu električne energije, sklenjene s tožečo stranko, da bi lahko nato (zakonito) odklopila električno energijo.