razmerja med etažnimi lastniki in tretjimi osebami – sklepanje pravnih poslov s tretjimi osebami – upravnik
Prvostopenjsko sodišče je na podlagi ugotovitve, da je upravnik naročal sporne storitve ter da računi glasijo nanj, zmotno materialnopravno zaključilo, da tožena stranka ni zavezanec za plačilo vtoževanih računov, saj ni pravno odločilno, kdo je naročal storitve, temveč v čigavem imenu in za čigav račun jih je naročal.
krajevna pristojnost – pristojnost v sporih o nepremičninah – zahtevek na ugotovitev ničnosti pogodbe – izbrisna tožba
Zahtevek za ugotovitev ničnosti pogodbe, ki ga je tožnik kumulativno uveljavljal poleg zahtevka po izbrisni tožbi, ima v razmerju do slednjega položaj vmesnega ugotovitvenega zahtevka, ki ga tožnik lahko uveljavlja poleg glavnega zahtevka ali pa tudi ne. Ker torej predmetni spor sodi med spore o stvarnih pravicah na nepremičninah, nepremičnina pa leži na območju sodišča v Novem mestu, se je sodišče prve stopnje pravilno izreklo, da je za sojenje v tem sporu krajevno pristojno.
Glede ugotavljanja invalidnosti v primeru, ko gre za samozaposlenega, je treba ugotoviti, ali je glede na spremembe v zdravstvenem stanju zavarovanec še zmožen opravljati svojo dejavnost v polnem delovnem času. Poleg zdravstvenega stanja je zato pomembno, kakšno dejavnost opravlja in kakšne so zahteve dejavnosti oziroma kakšna opravila so v zvezi z opravljanjem dejavnosti potrebna. Od zahtev njegove dejavnosti je namreč odvisno, ali jo je še zmožen opravljati v polnem obsegu ali ne in ali je torej pri njem podana invalidnost ali ne.
ZPIZ-1 člen 60, 60/1, 60/2, 98, 101, 163, 163/2, 387, 387/1, 387/1-1, 397, 397/3. ZDR člen 199, 200, 204.
pravice na podlagi invalidnosti – poslabšanje invalidnosti – zaposlitev na drugem ustreznem delu – nadomestilo za invalidnosti – invalid III. kategorije invalidnosti
Tožnica je bila s pravnomočno sodbo razvrščena v III. kategorijo invalidnosti in ji je bila priznana pravica do razporeditve oziroma do zaposlitve na drugem ustreznem delu, kjer se ne zahteva hoja po stopnicah in lestvah, pogosto počepanje in dvigovanje bremen nad 5 kg v polnem delovnem času. Ker že ves čas, od ugotovljene invalidnosti III. kategorije, tožnica ni bila zmožna za dviganje bremen s tal, nad višino ramen in za delo več kot 8 ur dnevno, je sodišče druge stopnje po opravljani pritožbeni obravnavi tožnici spremenjeno pravico do premestitve priznalo s prvim dnem naslednjega meseca po pravnomočnosti predhodne sodbe.
Delodajalec je tožnici dolžan zagotoviti delo v skladu z omejitvami. V nasprotnem primeru lahko tožnica zahteva odpravo kršitev po postopku, določenem v 204. čl. ZDR. Odgovornost za zagotavljanje ustreznih delovnih pogojev je izključno delodajalčeva in je tudi sankcionirana kot prekršek.
stroški postopka – umik tožbe – nagrada za zastopanje – ZOdvT – vrednost spornega predmeta
Sodišče prve stopnje bi moralo pri odmeri stroškov upoštevati, da so bili trije individualni delovni spori združeni v skupno obravnavanje. Združen postopek pomeni, da gre sedaj samo za eno zadevo, tako da bi moralo sodišče prve stopnje nadalje za ugotovitev osnove, od katere se odmeri nagrada za zastopanje, sešteti vrednost vseh treh tožbenih zahtevkov.
ZDR člen 110, 110/1, 111, 111/1, 111/1-2, 174, 175, 175/1.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – disciplinska odgovornost – kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – kršitev poslovne tajnosti
Glede na novo ureditev odgovornosti delavca za obveznost iz delovnega razmerja ni treba, da bi bile kršitve taksativno naštete v splošnih aktih (pravilniku) delodajalca, še manj, da bi bilo pri tem vnaprej opredeljeno, kako mora delodajalec ukrepati v primeru takšne ali drugačne kršitve. Razmejitev med disciplinsko odgovornostjo in izredno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi je odvisna od tega, ali so izpolnjeni dodatni, v zakonu določeni pogoji za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi. To pomeni, da je tožena stranka lahko podala odpoved (ob izpolnjenih zakonsko določenih pogojih) tudi za kršitve obveznosti varovanja poslovne skrivnosti, čeprav je za te kršitve v pravilniku določeno, da predstavljajo disciplinske kršitve.
pravočasnost odgovora na tožbo – sodba na podlagi pripoznave - vročilnica
Vročilnica ima vse elemente javne listine, zato se šteje, da je tisto kar je v njej potrjeno resnično. Pri tem pa je dovoljeno dokazovati, da v vročilnici ugotovljena dejstva niso resnična. Tožena stranka je v pritožbi sicer zatrjevala, da vsebina vročilnice ne izkazuje pravilne vročitve tožbe njej, vendar pa svojih trditev ni podkrepila z nobenimi dokazi, niti ni predlagala izvedbo kakšnega dokaza, kar bi morala storiti. S prepričljivejšim dokazom bi namreč tožena stranka lahko izkazala, da ji tožba ni bila vročena tistega dne kot je navedeno v vročilnici. Zgolj pritožbeno zatrjevanje, da je bila vročitev nepravilna in da je pošiljko s tožbo dejansko prejela dan ali dva pozneje kot je navedeno v vročilnici pa ne zadostuje, kakor tudi ne sklicevanje na fotokopijo vročilnice, iz katere kot rečeno izhaja, da je tožena stranka tožbo prejela dne 18. 05. 2010.
ZDR člen 52, 52/1, 52/1-2, 54, 130, 130/1, 204, 204/3.
pogodba o zaposlitvi za določen čas – transformacija – sodno varstvo – nadomeščanje odsotnega delavca – koriščenje letnega dopusta – povračilo stroškov v zvezi z delom – stroški prehrane
V primeru, če delovno razmerje že od vsega začetka ni zakonito sklenjeno za določen čas ali če do tega pride pri eni od vmesnih pogodb o zaposlitvi za določen čas, se šteje, da je delovno razmerje sklenjeno za nedoločen čas in lahko preneha le zaradi razlogov, ki so v zakonu določeni za prenehanje takšnega delovnega razmerja. Dejstva, ki se nanašajo na zakonitost sklepanja posameznih pogodb o zaposlitvi za določen čas, lahko delavec uveljavlja vse do poteka roka za sodno varstvo v zvezi z zadnjo pogodbo o zaposlitvi za določen čas.
Toženec v pritožbi opozarja le na težko socialno stanje. Vprašanje odloga plačila dolga, morebitnega obročnega odplačevanja ali celo oprostitve plačila dolga pa ni predmet sodnega odločanja v sporu, v katerem se zahteva vrnitev sredstev, izplačanih iz naslova štipendij, temveč je to lahko le predmet medsebojnega dogovora strank.
plača – povračilo stroškov v zvezi z delom – pogodba o zaposlitvi
Dejstvo, da tožnik v času delovnega razmerja zoper višino plače ni ugovarjal, še ne pomeni, da tožbeni zahtevek za plačilo višje plače ni utemeljen, ker lahko delavec denarne terjatve iz delovnega razmerja uveljavlja (kadarkoli, omejitev predstavlja edino 5-letni zastaralni rok) neposredno pred delovnim sodiščem.
ZGD-1 člen 402, 402/1, 403, 403/3, 404, 404/5. ZFPPIPP člen 422.
prisilna likvidacija – nedelovanje poslovodstva – prenehanje družbe
Upoštevaje, da je vpis zastopnika v sodni register deklaratorne narave, samo dejstvo, da zakoniti zastopnik ni vpisan v sodni register, ne zadošča za zaključek, da poslovodstvo dolžnika ne deluje več kot 12 mesecev in je podan razlog za prisilno likvidacijo družbe zaradi prenehanja družbe.
starostna pokojnina – nova odmera pokojnine – dohodek iz dobička
Zahteve za novo odmero pokojnine, ker tožniku pri izračunu pokojninske osnove ni bil upoštevan dohodek iz naslova dobička podjetja, toženec ne bi smel zavreči po 4. toč. 1. odst. 129. čl. ZUP, saj se 4. toč. 1. odst. 129. čl. ZUP uporabi takrat, če je o isti upravni stvari že bilo pravnomočno odločeno, pa je stranka z odločbo pridobila kakšne pravice ali so bile naložene kakšne obveznosti, ali če se o isti upravni zadevi že vodi upravni ali sodni postopek. Organ, ki najprej preizkusi zadevo in jo s sklepom zavrže ravna enako tudi, če je bila izdana zavrnilna odločba in se dejansko stanje ali pravna podlaga, na katero se opira zahtevek, ni spremenilo. Nobeno od navedenih stanj ni bilo podano v predmetni zadevi in bi zato moral toženec o zahtevi odločiti po vsebini.
Glede na to, da se v času vožnje ni prižgala kontrolna lučka, toženec ni ravnal malomarno, saj se ni mogel zavedati, da iz vozila teče olje. Ker ni ravnal malomarno, niso podani vsi elementi odškodninske odgovornosti in tožbeni zahtevek za plačilo odškodnine za škodo na vozilu ni utemeljen.
URS člen 35. ZDR člen 184. OZ člen 131, 147, 179. ZVOP-1 člen 16.
odškodninska odgovornost delodajalca – kršitev pravic – pravica do zasebnosti – duševne bolečine – nepremoženjska škoda
Delavke tožene stranke so nedopustno ravnale, ko so podatke tožnice o njeni bolezni nezakonito in nepooblaščeno vpogledovale in so tako te podatke obdelovale v nasprotju z namenom, za katerega so bili zbrani. Zaradi tega nedopustnega ravnanja tožene stranke oziroma zaradi doživljanja kršenja svojih pravic (pravice do zasebnosti) je tožnica utrpela hude duševne bolečine, tako da je upravičena do denarne odškodnine.
Ker je tožeča stranka (previsoko) plačo toženki izplačala po svoji prosti volji in ob poznavanju predpisov, brez kakršnihkoli zahtev toženke, in ker si ni pridržala pravice, da bi lahko od toženke zahtevala vrnitev izplačanih zneskov, njen zahtevek za vrnitev preplačila ni utemeljen.
ZS člen 3, 3/2. ZUP člen 129, 129/1, 129/1-4, 225, 225/4, 249.
starostna pokojnina – odmera pokojnine – nova odmera
Odločitev o pravici do starostne pokojnine je postala pravnomočna le za tiste dohodke, ki so bil navedeni in upoštevani pri njeni odmeri, ne pa za druge dohodke (konkretno za zneske, izplačane iz naslova dobička podjetja). Zahteva, da se pri odmeri pokojnine upoštevajo tudi ti drugi dohodki, predstavlja zahtevo za novo odmero pokojnine, ki jo je treba presojati po vsebini.
javni uslužbenec – sodno varstvo – predhodni postopek
Tožnik bi moral v 15 dneh od poteka roka, ki ga je imela tožena stranka na voljo, da se odzove na njegovo zahtevo za odpravo kršitve oziroma za izpolnitev obveznosti, vložiti pritožbo na Komisijo za pritožbe iz delovnega razmerja. Ker je pritožbo vložil kasneje, jo je komisija zavrgla. Iz tega razloga tudi sodišče prve stopnje njegove tožbe ne bi smelo obravnavati po vsebini, ampak bi jo moralo zavreči, saj niso bile izpolnjene procesne predpostavke za njeno vložitev.
sodni izvedenec - sklep o izvedenini - nagrada izvedenca
Izvedenec je upravičen do nagrade glede na opravljene storitve. Pri tem ni pomembno, ali sodišče njegovemu mnenju v odločitvi o obstoju odločilnih dejstev sledi, še manj pa, ali stranke sledijo takšnim mnenjem oziroma ali jih stranke sprejemajo. Odločilno je, da izvedenec zadano nalogo izvrši, za kar mu pripada nagrada.
ZPIZ-1 člen 60, 60/2, 67, 97, 261, 261/7. ZZZPB člen 69, 69/2. ZUP člen 169, 169/1, 171/1. Pravilnik o organizaciji in načinu delovanja invalidskih komisij ter drugih izvedenskih organov Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije člen 18, 18/2, 36/1, 38/2.
invalidnost – pravice iz invalidnosti – tujec
Tožnik, ki še ni dopolnil 63 let starosti in še lahko opravlja drugo lažje delo v polnem delovnem času (III. kategorija invalidnosti), nima pravice do invalidske pokojnine. Kot državljanu ZDA, ki v Sloveniji ni vključen v obvezno zavarovanje in v Sloveniji stalno ne prebiva, mu na podlagi III. kategorije invalidnosti drugih pravic (razen invalidske pokojnine) ni mogoče priznati, ker bi se kot tujec lahko prijavil pri zavodu za zaposlovanje le, če bi imel osebno delovno dovoljenje (97. člen ZPIZ-1).
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – nadaljevanje delovnega razmerja do izteka odpovednega roka – vinjenost na delu
V določenih primerih je že narava ali teža kršitve pogodbenih oziroma drugih obveznosti iz delovnega razmerja takšna, da obstoje okoliščine oziroma interesi, zaradi katerih ni mogoče nadaljevati z delovnim razmerjem do izteka odpovednega roka. V tej zadevi je o tem sklepati na podlagi dejstev, da je bilo pri toženi stranki, ki se ukvarja z dejavnostjo gradbeništva, ki je sama po sebi nevarna, prepovedano delo pod vplivom alkohola in da tožnik te prepovedi ni spoštoval, kljub temu da je bil z njo seznanjen. Zaradi takšne kršitve obveznosti iz delovnega razmerja mu je tožena stranka utemeljeno podala izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi.