ZGD-1 člen 402, 402/1, 403, 403/3, 404, 404/5. ZFPPIPP člen 422.
prisilna likvidacija – nedelovanje poslovodstva – prenehanje družbe
Upoštevaje, da je vpis zastopnika v sodni register deklaratorne narave, samo dejstvo, da zakoniti zastopnik ni vpisan v sodni register, ne zadošča za zaključek, da poslovodstvo dolžnika ne deluje več kot 12 mesecev in je podan razlog za prisilno likvidacijo družbe zaradi prenehanja družbe.
Toženec v pritožbi opozarja le na težko socialno stanje. Vprašanje odloga plačila dolga, morebitnega obročnega odplačevanja ali celo oprostitve plačila dolga pa ni predmet sodnega odločanja v sporu, v katerem se zahteva vrnitev sredstev, izplačanih iz naslova štipendij, temveč je to lahko le predmet medsebojnega dogovora strank.
plača – osnovna plača – stimulativni del plače – provizija
Z določitvijo (koeficienta) zneska osnovne plače v pogodbi o zaposlitvi, skupaj s provizijskim načinom obračunavanja in izplačevanja plače v skladu s podjetniško KP in splošnimi akti tožene stranke, določbe ZDR o plačilu za delo niso bile kršene.
nesreča pri delu – odškodninska odgovornost – zavarovanje odgovornosti
Do delovne nezgode tožnika je prišlo pri uporabi tovornjaka v funkciji delovnega stroja in ne kot prevoznega sredstva (pri raztovarjanju gradbenih mrež s hidravličnim tovornim dvigalom, ki je nameščeno na tovornem vozilo, pri čemer je zaradi bližine daljnovoda prišlo do preskoka električnega toka), zaradi česar niti zavarovanje avtomobilske odgovornosti niti zavarovanje voznika za škodo zaradi telesnih poškodb (AO plus) ne predstavljata podlage za odgovornost prvotožene stranke (zavarovalnice) za škodo, ki jo je tožnik utrpel.
pogodba o zaposlitvi za določen čas – transformacija – nadaljevanje z delom – razlog za sklenitev – izvrševanje dela, ki po svoji naravi traja določen čas – dokazovanje – zaslišanje strank – izostanek z naroka
Tožnica je tudi po izteku časa, za katerega je bila sklenjena pogodba o zaposlitvi za določen čas , pri toženi stranki normalno delala ves dan po razporedu, zaradi česar se šteje, da je tožena stranka z njo sklenila pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas.
Ker je zakoniti zastopnik tožene stranke z razpisanega naroka za glavno obravnavo izostal iz neopravičljivih razlogov, je sodišče prve stopnje izvedbo dokaza z njegovim zaslišanjem utemeljeno opustilo in o tožbenem zahtevku tožnice odločilo na podlagi preostalih izvedenih dokazov.
invalidnost III. kategorije – pravice na podlagi invalidnosti – nadomestilo za invalidnost – preostala delovna zmožnost – samozaposleni
Sodišče prve stopnje je tožnika pravilno razvrstilo v III. kategorijo invalidnosti in mu priznalo pravico do nadomestila za invalidnost. S tem ni odločilo mimo tožbenega zahtevka (za razvrstitev v I. kategorijo invalidnosti), saj je bistvo uveljavljanja pravic iz invalidnosti poleg razbremenitev pri delu tudi priznanje pravic do denarnih prejemkov.
Pravice do premestitve samozaposlenemu zavarovancu res ni mogoče priznati, vendar to ne pomeni, da tožniku ni treba določiti omejitev pri delu, ki so pomembne tako za uveljavljanje pravic pri toženi stranki kot za uveljavljanje pravic iz naslova zavarovanja za primer brezposelnosti. Če bo tožena stranka ugotovila, da tožnik kot samozaposleni dejavnosti kleparstva in krovstva (svoje glavne dejavnosti) ne more opravljati, se bo štelo, da je tožniku dejavnost prenehala neodvisno od njegove volje oziroma krivde, tako da bo po prenehanju izplačevanja morebitnega nadomestila za primer brezposelnosti upravičen do nadomestila za invalidnost v višini 60 % invalidske pokojnine,
odpoved večjemu številu delavcev iz poslovnih razlogov – večje število delavcev – program razreševanja presežnih delavcev – sporazum o prenehanju delovnega razmerja
Pri presoji, ali je delodajalec dolžan izdelati program razreševanja presežnih delavcev, se ne upoštevajo delavci, katerim je delovno razmerje prenehalo na podlagi sporazumne razveljavitve pogodbe o zaposlitvi, v kolikor so bili razlogi za prenehanje delovnega razmerja na njihovi strani.
Ker je tožeča stranka (previsoko) plačo toženki izplačala po svoji prosti volji in ob poznavanju predpisov, brez kakršnihkoli zahtev toženke, in ker si ni pridržala pravice, da bi lahko od toženke zahtevala vrnitev izplačanih zneskov, njen zahtevek za vrnitev preplačila ni utemeljen.
stari ZDR – sklep o prenehanju delovnega razmerja – disciplinski postopek – splošni akt delodajalca – objava
Ker spremembe in dopolnitve pravilnika o delovnih razmerjih tožene stranke niso bile objavljene in tako niso začele veljati, je odločba disciplinske komisije (o prenehanju delovnega razmerja), temelječa na teh spremembah in dopolnitvah, brez pravnega učinka.
razdelitev stroškov obnove vodovoda – vodovodno omrežje v industrijski coni je v lasti tožeče stranke – neupravičena pridobitev
Tožeča stranka ni uspela izpodbiti pravilnih zaključkov sodišča prve stopnje: (1) da med pravdnima strankama ne obstoji dogovor oziroma pogodbena podlaga, iz katere bi izhajalo, da bo tožena stranka tožeči stranki povrnila sorazmeren delež od skupnega stroška obnove vodovoda; (2) in da glede na zatrjevani status tožeče stranke kot lastnika vodovodnega in komunalnega omrežja tudi ne obstoji na zakonu temelječa obveznost tožene stranke, da kot uporabnica vode, tožeči stranki povrne stroške obnove njenega omrežja.
Varstvo pravic potrošnika iz 37.c člena ZVPot je tako mogoče uveljavljati v upravnem postopku pri pristojnem inšpektoratu in ne v pravdnem postopku pred sodiščem, saj je uveljavljanje zahtevkov v ZVPot v pristojnosti upravnega organa (1. člen Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Uveljavljanje zahtevka v sodnem postopku je tako mogoče le ob izpolnjevanju pogojev iz 480. člena OZ.
Tožena stranka je izplačilo očetovskega nadomestila pravilno omejila na višino dva in pol kratnika povprečne mesečne plače v Republiki Sloveniji na podlagi zadnjih znanih uradnih podatkov o mesečnih plačah.
ZDR člen 184, 184/1. ZFPPiPP člen 300, 300/4, 301, 301/3, 301/7, 302.
nesreča pri delu – odškodninska odgovornost – stečaj delodajalca – prijava terjatev
Tožnik bi moral kot stečajni upnik, katerega terjatev je bila prerekana, v roku 30 dni vložiti novo tožbo ali pa predlagati nadaljevanje že začetega pravdnega postopka. Ker ni tako ravnal, je njegova terjatev prenehala in bi moralo sodišče prve stopnje njegov tožbeni zahtevek zavrniti.
Tožnica je v tožbi in v pripravljalnih vlogah obširno pojasnila, da je zakoniti zastopnik tožene stranke prekinil komunikacijo z njo, ji odvzel delovne naloge ter pooblastila, ki izhajajo iz njene pogodbe o zaposlitvi, ji onemogočil opravljanje delovnih nalog po pogodbi o zaposlitvi, jo razrešil z dotedanjih funkcij in delovnih skupin, jo izoliral iz njenega dotedanjega delovnega okolja, ji odvzel poslovne prostore, s čimer je tožena stranka tožnici povzročila duševne bolečine, vsled česar so podani vsi elementi odškodninske odgovornosti tožene stranke zaradi mobbinga. Resničnost in utemeljenost navedenih trditev lahko sodišče prve stopnje presodi ne glede na veljavnost poslovnika tožene stranke ter ne glede na ugotovitev odgovornosti tožnice za očitano kaznivo dejanje ponarejanja listin (poslovnika). Odločitev o sporni kazenski ovadbi ni pomembna za odločitev v predmetnem delovnem sporu, sklep o prekinitvi postopka do pravnomočne odločitve o kazenski odgovornosti tožnice pa ni zakonit, kar ugotovitev odgovornosti za očitano kaznivo dejanje ne predstavlja predhodnega vprašanja za odločitev v tem sporu.
Tožnik je upravičen do plačila za nadure le za dejansko opravljene ure dela, te pa predstavljajo ure efektivne vožnje in ure dela v zvezi z nakladanjem in razkladanjem, pri čemer ni bistveno, ali je imel tožnik za to delo pisno odredbo tožene stranke.
ZDSS-1 člen 6, 6/1, 6/1-c, 47, 47/2. ZDR člen 8, 8/3, 8/5. Kolektivna pogodba za dejavnost zdravstva in socialnega varstva Slovenije člen 36, 36/5, 47, 47/5.
kolektivni delovni spor – splošni akt delodajalca – sindikat pri delodajalcu – letni dopust
Glede na to, da je bil presojani pravilnik o letnih dopustih nasprotnega udeleženca pred sprejemom poslan v mnenje reprezentativnemu sindikatu, ki se šteje za sindikat pri delodajalcu, ni bilo podlage za enostransko urejanje oziroma določanje dni trajanja dodatnega letnega dopusta v pravilniku, ampak bi moralo biti to vprašanje urejeno v kolektivni pogodbi.
dodatek za pomoč in postrežbo – pogoji za priznanje
Tožnik ni upravičen do dodatka za pomoč in postrežbo za opravljanje vseh osnovnih življenjskih potreb, saj se lahko sam prehranjuje in umiva po obrazu, za opravljanje ostalih življenjskih funkcij pa rabi pomoč druge osebe.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – večje število delavcev – program razreševanja presežnih delavcev – kriteriji za izbiro
Ker je tožena stranka v obdobju 3 mesecev podala odpovedi le 19 delavcem, ni bila dolžna izdelati programa razreševanja presežnih delavcev, da bi bila redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga zakonita. Pri ugotavljanju večjega števila delavcev se ne upoštevajo delavci, ki so sporazumno odpovedali pogodbe o zaposlitvi, v kolikor so bili razlogi za odpoved na njihovi strani delavca in v kolikor jim tožena stranka ne bi redno odpovedala pogodb o zaposlitvi iz poslovnega razloga.
Namen določila sedmega odstavka 38. čl. ZIZ je v tem, da ne pride do nepotrebnega podaljševanja izvršilnega postopka iz razloga, ker je upnik odlašal z vložitvijo zahteve za povrnitev stroškov.