ZPP člen 286, 286/6, 339, 339/1. OZ člen 101, 639, 639/3.
prepozno predloženi dokazi - bančna garancija kot jamstvo za odpravo stvarnih napak - načelo sočasne izpolnitve - glavna obveznost - nasprotje med izrekom in obrazložitvijo
Obligacijski zakonik v 101. čl. določa pravilo sočasne izpolnitve, po katerem ni v dvostranski pogodbi nobena stranka dolžna izpolniti svoje obveznosti, če druga stranka ne izpolni ali ni pripravljena sočasno izpolniti svoje obveznosti. Vendar pa velja navedeno pravilo predvsem za glavno obveznost pogodbene stranke iz dvostranske pogodbe.
PZ člen 1, 3, 3-15, 680. ZPP člen 483. ZS člen 103, 103/1.
spor o pristojnosti - plovbni spor - pogodba o pomorskem zavarovanju - gospodarski spor
V okviru pomorskih pogodb ureja Pomorski zakonik (PZ) tudi pogodbo o pomorskem zavarovanju (V. poglavje) in v njegovem 680. čl. (3. odst.) je določeno, da se določbe navedenega poglavja uporabljajo tudi za zavarovanje čolnov.
ZDR člen 88, 88/1, 88/1-1, 90, 109, 109/1, 184. OZ člen 131.
odpravnina – redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – ponudba nove pogodbe o zaposlitvi – ustrezna zaposlitev – odškodninska odgovornost delodajalca
Ker je tožnica v času, ko je tekel odpovedni rok na podlagi redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, sprejela ponudbo tožene stranke za sklenitev nove pogodbe o zaposlitvi za ustrezno delo, do odpravnine po 109. čl. ZDR ni upravičena.
Na podlagi 1. odst.13. člena ZST-1 sklep o oprostitvi, odlogu ali obročnem plačilu taks učinkuje od dne, ko je pri sodišču vložen predlog za oprostitev, odlog ali obročno plačilo, in velja za takse za vse vloge in dejanja, za katere je nastala taksna obveznost tega dne ali pozneje. Taksna obveznost je na podlagi 1. točke 2. odst. 5. člena ZST-1 v tem primeru nastala 04. 10. 2010, predlog za oprostitev plačila sodne takse za pritožbo pa je bil vložen šele 20. 10. 2010. Predlog je bil vložen prepozno, da bi lahko učinkoval tudi za takso za pritožbo, v zvezi s katero je bil podan.
ponoven vstop v zavarovanje – delna pokojnina – odvetniška dejavnost
Ker je tožnica z dnem 1. 1. 2008 ponovno začela opravljati dejavnost, na podlagi katere je zavarovana (ponovno se je vpisala v imenik odvetnikov), ji je toženec z dnem 31. 12. 2007 utemeljeno ustavil izplačevanje starostne pokojnine.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – ukinitev delovnega mesta
Tožena stranka je tožnici zakonito podala redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, saj zaradi ukinitve njenega delovnega mesta dela po pogodbi o zaposlitvi, ki jo je imela sklenjeno s tožnico, ni več potrebovala.
sodni izvedenec - sklep o izvedenini - nagrada izvedenca
Izvedenec je upravičen do nagrade glede na opravljene storitve. Pri tem ni pomembno, ali sodišče njegovemu mnenju v odločitvi o obstoju odločilnih dejstev sledi, še manj pa, ali stranke sledijo takšnim mnenjem oziroma ali jih stranke sprejemajo. Odločilno je, da izvedenec zadano nalogo izvrši, za kar mu pripada nagrada.
Ker je tožeča stranka (previsoko) plačo toženki izplačala po svoji prosti volji in ob poznavanju predpisov, brez kakršnihkoli zahtev toženke, in ker si ni pridržala pravice, da bi lahko od toženke zahtevala vrnitev izplačanih zneskov, njen zahtevek za vrnitev preplačila ni utemeljen.
javni uslužbenec – sodno varstvo – predhodni postopek
Tožnik bi moral v 15 dneh od poteka roka, ki ga je imela tožena stranka na voljo, da se odzove na njegovo zahtevo za odpravo kršitve oziroma za izpolnitev obveznosti, vložiti pritožbo na Komisijo za pritožbe iz delovnega razmerja. Ker je pritožbo vložil kasneje, jo je komisija zavrgla. Iz tega razloga tudi sodišče prve stopnje njegove tožbe ne bi smelo obravnavati po vsebini, ampak bi jo moralo zavreči, saj niso bile izpolnjene procesne predpostavke za njeno vložitev.
Ker tožba še ni bila vročena toženi stranki, se pravda ni začela. Ker pa se pravda ni začela, ni bilo podlage za prekinitev postopka, četudi je bila tožena stranka izbrisana iz sodnega registra, saj se zoper njo postopek še ni začel. Sodišče je ravnalo pravilno, ker je tožečo stranko pozvalo k popravi tožbe, ko je ugotovilo, da je tožena stranka izbrisana iz sodnega registra, postopek pa bi se lahko nadaljeval le zoper dediče po pokojnem lastniku d.o.o., ki je bila izbrisana.
izbira načina povrnitve škode – denarna odškodnina – vzpostavitev prejšnjega stanja – predpravdni pobot
Sodišče prisodi oškodovancu denarno odškodnino, če jo ta zahteva, razen če okoliščine danega primera opravičujejo vzpostavitev prejšnjega stanja. V konkretnem primeru je tožeča stranka uveljavljala denarno odškodnino za protipravno odtujen stroj, utemeljila pa je tudi okoliščine, ki vrnitve stanja ne opravičujejo.
V primeru uporabe avtorskih del je uporabnik dolžan pridobiti materialne avtorske pravice in plačati nadomestilo za uporabo avtorskih del. Če uporabnik avtorskih del ne sklene pogodbe in ne plača nadomestila, krši materialne avtorske pravice. Materialnopravno zmotno je pritožbeno stališče, da tožeči stranki že določba 4. odstavka 159. člena ZASP daje podlage za uveljavljanje civilnopravnega zahtevka, kot ga je uveljavljala v tej pravdi. Neizpolnjevanje obveznosti uporabnikov varovanih del ima v civilnopravnem smislu za posledico podlago za uveljavljanje zahtevkov, ki temeljijo na neupravičeno pridobljeni koristi na strani uporabnika varovanih del ali uveljavljanje civilne kazni ali odškodnine po 2. in 3. odstavku 168. člena ZASP.
ZDR člen 82, 110, 111, 111/1, 111/1-1, 111/1-2. KZ-1 člen 240, 240/1, 244.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - znaki kaznivega dejanja - direktor - reintegracija
Ob ugotovitvi, da izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi ni zakonita, ker tožniku ni mogoče očitati kršitev obveznosti iz delovnega razmerja, je utemeljen tudi reintegracijski tožbeni zahtevek. V okviru tega tožbenega zahtevka sodišče prve stopnje toženi stranki utemeljeno ni naložilo, da tožnika pozove nazaj na delovno mesto direktorja, ampak je odločilo le o tem, da je tožena stranka dolžna pozvati tožnika, ki ima pri njej sklenjeno delovno razmerje za nedoločen čas s polnim delovnim časom, nazaj na delo.
ZS člen 3, 3/2. ZUP člen 129, 129/1, 129/1-4, 225, 225/4, 249.
starostna pokojnina – odmera pokojnine – nova odmera
Odločitev o pravici do starostne pokojnine je postala pravnomočna le za tiste dohodke, ki so bil navedeni in upoštevani pri njeni odmeri, ne pa za druge dohodke (konkretno za zneske, izplačane iz naslova dobička podjetja). Zahteva, da se pri odmeri pokojnine upoštevajo tudi ti drugi dohodki, predstavlja zahtevo za novo odmero pokojnine, ki jo je treba presojati po vsebini.
pogodba o zaposlitvi za določen čas – transformacija – nadaljevanje z delom – razlog za sklenitev – izvrševanje dela, ki po svoji naravi traja določen čas – dokazovanje – zaslišanje strank – izostanek z naroka
Tožnica je tudi po izteku časa, za katerega je bila sklenjena pogodba o zaposlitvi za določen čas , pri toženi stranki normalno delala ves dan po razporedu, zaradi česar se šteje, da je tožena stranka z njo sklenila pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas.
Ker je zakoniti zastopnik tožene stranke z razpisanega naroka za glavno obravnavo izostal iz neopravičljivih razlogov, je sodišče prve stopnje izvedbo dokaza z njegovim zaslišanjem utemeljeno opustilo in o tožbenem zahtevku tožnice odločilo na podlagi preostalih izvedenih dokazov.
Dejstvo, da se je nad toženo stranko začel postopek prisilne poravnave, ne vpliva na tek individualnega delovnega spora. Individualnega delovnega spora zaradi začetka postopka prisilne poravnave ni treba prekiniti.
plača – individualna pogodba o zaposlitvi – poslovodna oseba
Kriteriji gospodarske zbornice o določitvi plače direktorjev ne predstavljajo formalne podlage, pač pa le priporočilo strankam za določitev plače. Zato določba v individualni pogodbi o zaposlitvi, da je toženec upravičen do nižje plače, kot bi mu šla na podlagi kriterijev, ni nična, za toženca pa tudi ne veljajo določbe o minimalni plači, ker gre za poslovodno osebo.
ZJU člen 24, 153. ZDR člen 14, 29. OZ člen 22, 28, 99.
javni uslužbenec – plača – pogodba o zaposlitvi – izpodbojnost
Tožena stranka je tožniku zakonito obračunavala in izplačevala plačo na podlagi količnika, kot je bil dogovorjen v pogodbi o zaposlitvi. V kolikor je prišlo na strani tožnika pri podpisu pogodbe do napake volje, zmote o predmetu ali kakršnegakoli dvoma o pravilnosti pogodbe, bi moral zaradi tega veljavnost pogodbe o zaposlitvi izpodbijati v predpisanih rokih. Ker tega ni storil, tožbeni zahtevek za obračun in plačilo višje plače ni utemeljen.
Glede na to, da se v času vožnje ni prižgala kontrolna lučka, toženec ni ravnal malomarno, saj se ni mogel zavedati, da iz vozila teče olje. Ker ni ravnal malomarno, niso podani vsi elementi odškodninske odgovornosti in tožbeni zahtevek za plačilo odškodnine za škodo na vozilu ni utemeljen.
Glede na to, da je sodišče prve stopnje zamudno sodbo izdalo zoper pravno osebo, ki v tožbi ni bila označena kot tožena stranka, zamudna sodba ni zakonita.