ZDR člen 110, 110/2, 111, 111/1, 111/1-1, 204, 204/3. KZ-1 člen 209, 209/1.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – znaki kaznivega dejanja – poneverba – rok za podajo odpovedi
Kršitev posojilne pogodbe, ki je bila sklenjena med tožnikom (delavcem) in toženo stranko (delodajalcem), ki je bila v tem, da tožnik posojila ni vrnil v dogovorjenem roku, ni mogoče šteti za kršitev obveznosti iz delovnega razmerja, zaradi katere bi tožena stranka kot delodajalec lahko podala izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi.
ZDR člen 6.a, 44, 45, 184, 184/1. OZ člen 131, 179.
odškodninska odgovornost – mobbing – trpinčenje na delovnem mestu – elementi odškodninskega delikta – nepremoženjska škoda
Govorjenje v povišanih tonih, kričanje, večkratno opominjanje na storjene napake, slabšalne oznake narejenega dela in oznaki, da je “ovca” ali “ mevža”, je vedenje, ki ni pravno dopustno. Opisano vedenje ima znake t.i. trpinčenja na delovnem mestu (mobbing-a), zaradi dopuščanja takega vedenja je tožena stranka odškodninsko odgovorna.
Tožnika, pri katerem ni prišlo do poslabšanja že ugotovljene invalidnosti ali nastanka nove invalidnosti, temveč je še nadalje podana III. kategorija invalidnosti in lahko s polnim delovnim časom še nadalje opravlja drugo ustrezno delo z omejitvijo, da ne dela z motorno žago, ni mogoče razvrstiti v I. kategorijo invalidnosti in mu priznati pravice do invalidske pokojnine.
sporazum o prenehanju delovnega razmerja – prava volja
Ker tožnica zaradi duševne motnje oziroma bolezni ni bila sposobna razumeti, kaj pomeni podpis sporazuma, ji delovno razmerje ni zakonito prenehalo na podlagi sporazumne razveljavitve pogodbe o zaposlitvi.
Ker je sodišče prve stopnje z izdajo dopolnilne sodbe dopolnilo sodbo, tako da je tožbenemu zahtevku ugodilo v celoti, tožnik nima pravnega interesa za pritožbo zoper takšno sodbo. Iz tega razloga se pritožba kot nedovoljena zavrže.
zamudna sodba – sklepčnost tožbe – pogodba o zaposlitvi za določen čas – transformacija – ponudba nove pogodbe o zaposlitvi
Glede na to, da iz tožbenih navedb izhaja, da tožnik uveljavlja transformacijo pogodbe o zaposlitvi za določen čas v pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas, s tožbenim zahtevkom pa ne uveljavlja, da je bila pogodba o zaposlitvi za določen čas sklenjena nezakonito, ampak zahteva od tožene stranke, da z njim sklene novo pogodbo o zaposlitvi (pri čemer v ZDR ni podlage, da bi se toženi stranki naložila sklenitev pogodbe), tožba ni sklepčna.
nadomestilo za čas čakanja – nadomestilo za invalidnost
Tožnik ima na podlagi predloga za priznanje pravic iz invalidskega zavarovanja, vloženega v letu 2003, od 13. 11. 2003 dalje, kot invalid III. kategorije invalidnosti s pravico do premestitve, pravnomočno priznano pravico do nadomestila za invalidnost. Ta postopek se je začel in končal še preden je bil zaključen postopek, začet v letu 2000, na podlagi katerega je bil tožnik v letu 2007 za nazaj od leta 2000 razvrščen v III. kategorijo invalidnosti s pravico do dela na drugem delovnem mestu. Toženec je zato tožniku nadomestilo za čas čakanja na zaposlitev oziroma razporeditev na drugo ustrezno delo utemeljeno priznal le za čas od 5. 10. 2000 do 12. 11. 2003, za priznanje tega nadomestila za čas od 13. 11. 2003 dalje pa ni podlage.
Tožnik, ki je motorično prizadet otrok, star pet let, ima ob tem, da je bila terapevtska žoga za njega koristna, s čimer je izkazana potreba po njeni nabavi, pravico do povračila stroškov za nakup terapevtskih žog, čeprav njihova nabava ni bila opravljena po predpisanem postopku.
Ker tožnica kljub pozivu sodišča ni posredovala izpodbijane dokončne odločbe toženca v izvirniku oziroma overjenem prepisu, je sodišče prve stopnje njeno tožbo utemeljeno zavrglo, čeprav je bila tožnica v bolnišnici. Če so obstajali opravičljivi razlogi, bi lahko tožnica vložila predlog za vrnitev v prejšnje stanje, česar pa ni storila.
ZDR člen 5, 5/2, 17, 18, 110, 110/2, 111, 111/1, 111/1-2, 118, 118/1, 204, 204/3. ZPP člen 28, 76, 76/2.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – rok za podajo odpovedi – sodna razveza – sposobnosti biti stranka – imuniteta – tuja država
V sporu, v katerem je predmet presoje zakonitost izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi delavca, ki je bil zaposlen pri diplomatskem predstavništvu tuje države, tuja država ne more uživati imunitete pred sodiščem Republike Slovenije.
Ker kršitev pogodbene oziroma druge obveznosti iz delovnega razmerja, ki se tožniku očita, niti v opozorilu niti v odpovedi ni časovno opredeljena, izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi ni zakonita, saj sodišču ni omogočen preizkus pravočasnosti glede subjektivnega in objektivnega roka za podajo odpovedi.
ZDR člen 184, 184/1. OZ člen 131, 131/1, 135, 149, 150.
nesreča pri delu – odškodninska odgovornost – objektivna odgovornost – nevarna dejavnost
Borilni športi ne predstavljajo nevarne dejavnosti, ker možnost poškodb pri teh športih ni večja kot pri drugih športih, zato lahko delodajalec za škodo, ki jo utrpi delavec, ki se v okviru delovnega razmerja ukvarja z borilnim športom, odgovarja le krivdno.
Ker starostna pokojnina, izračunana od tožničine dejanske pokojninske osnove, že brez upoštevanja plač za tretjinsko dopolnilno delo presega starostno pokojnino za enako pokojninsko dobo, odmerjeno od najvišje pokojninske osnove, se tožničina starostna pokojnina odmeri od najvišje pokojninske osnove, ne glede na to, ali se plače za tretjinsko dopolnilno delo vštejejo v pokojninsko osnovo ali ne.
ZDR člen 110, 110/2, 111, 111/1, 111/1-1, 111/1-2. KZ-1 člen 304, 304/1, 204, 205, 205/1.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – znaki kaznivega dejanja – poseg v zasebnost
Tožena stranka s tem, ko je v zvezi z očitkom tožnici, zaradi katerega ji je kasneje izredno odpovedala pogodbo o zaposlitvi, pregledala vsebino njenega koša za smeti, ni storila posega v tožničino zasebnost. Dejstvo, da je koš pregledala, ne vpliva na zakonitost odpovedi, ki je bila podana zaradi hujše kršitve pogodbenih ali drugih obveznosti iz delovnega razmerja – zaradi uničenja oziroma poškodovanja originalnih listin iz sodnega spisa.
Ker je bila za delovni proces, v zvezi s katerim naj bi prišlo do škode, odgovorna tožena stranka, mora za razbremenitev svoje odgovornosti ona dokazati, da so bili delovni pogoji ustrezni.
O tem, katere dokaze bo izvedlo, sodišče odredi s sklepom, v katerem navede sporno dejstvo, o katerem naj se izvede dokaz in dokazilo. Naravo takega sklepa ima tudi s pritožbo izpodbijani sklep. Zoper tak sklep pa po izrecni določbi 3. odstavka 287. člena ZPP ni posebne pritožbe.
OZ člen 349, 356. ZPPSL člen 45, 61, 61/1, 63, 63/1.
prisilna poravnava – neprijava terjatve – tek zastaranja
Čeprav ima sklep o potrditvi prisilne poravnave materialnopravne učinke tudi na neprijavljene terjatve in na prijavljene a neugotovljene terjatve v postopku prisilne poravnave, v tem delu ne gre za terjatve iz 356. čl. OZ, za katere bi veljal daljši zastaralni rok.
ZDR člen 31, 32, 83, 83/1, 83/2, 88, 88/1, 88/1-3, 88/2, 88/6. ZOFVI člen 121.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – krivdni razlog – kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – opozorilo na izpolnjevanje obveznosti – rok za podajo odpovedi – vzgoja in izobraževanje
Tožnica za udeležbo na športnem dnevu ni imela dovoljenja ravnateljice tožene stranke, kar pomeni, da se je športnega dne udeležila samovoljno. S tem je kršila določbe pogodbe o zaposlitvi, s katerimi se je od nje zahtevalo vestno opravljanje dela na delovnem mestu, za katerega je sklenila pogodbo o zaposlitvi, v času in na kraju, ki sta določena za izvajanje dela, upoštevaje organizacijo dela in poslovanja pri delodajalcu in dolžnost upoštevanja zahtev in navodil delodajalca v zvezi z izpolnjevanjem pogodbenih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja, in smiselno enake določbe 31. in 32. člena ZDR.
ZDR člen 184, 184/1. OZ člen 131, 131/2, 135, 149, 150.
nesreča pri delu – odškodninska odgovornost – objektivna odgovornost – nevarna dejavnost – krivdna odgovornost – protipravno ravnanje
Prevoz v mednarodnem prometu ne predstavlja nevarne dejavnosti, tako da ni podana objektivna odgovornost tožene stranke za nesrečo, ki jo je tožnik utrpel, ko je stopil na prečko pri tovornjaku, pri čemer mu je noga klecnila, udaril se je v koleno in padel na beton. Za nesrečo bi lahko odgovarjala le krivdno.
ZPIZ-1 člen 143, 143/1, 163, 163/1, 163/2, 454. Samoupravni sporazum o seznamu telesnih okvar člen1, 1/1, 1/1-B, 2, 2/II, 2/II-10, 2/VII, 2/VII-B, 2/VII-B11.
telesna okvara – invalidnina – pravnomočnost
Tožniku, ki že ima priznano pravico do invalidnine, bi bilo pravico do višjega zneska invalidnine mogoče priznati le v primeru, če bi nastala nova telesna okvara, oziroma če bi prišlo po izdaji pravnomočne odločbe o pravici do invalidnine do poslabšanja telesne okvare. Zato mu v novem postopku ob tem, da do poslabšanja telesne okvare ni prišlo, ni mogoče priznati višje invalidnine, kljub temu da bi mu ta na podlagi že takrat obstoječe višje telesne okvare morala biti priznana že v prejšnjem pravnomočnem postopku.