Ker je bila za delovni proces, v zvezi s katerim naj bi prišlo do škode, odgovorna tožena stranka, mora za razbremenitev svoje odgovornosti ona dokazati, da so bili delovni pogoji ustrezni.
ZDR člen 184, 184/1. OZ člen 131, 131/1, 135, 149, 150.
nesreča pri delu – odškodninska odgovornost – objektivna odgovornost – nevarna dejavnost
Borilni športi ne predstavljajo nevarne dejavnosti, ker možnost poškodb pri teh športih ni večja kot pri drugih športih, zato lahko delodajalec za škodo, ki jo utrpi delavec, ki se v okviru delovnega razmerja ukvarja z borilnim športom, odgovarja le krivdno.
ZDR člen 92, 109, 204, 204/3, 204/4. ZTPDR člen 15.
odpravnina – odpovedni rok – redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – delovnopravna kontinuiteta – sodno varstvo – spor o prenehanju delovnega razmerja
Določitev odpovednega roka v redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga pomeni določitev dejanskega datuma prenehanja pogodbe o zaposlitvi. Takšna določba o odpovednem roku, če je vsebovana v odpovedi predstavlja element redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, katerega zakonitost se lahko uveljavlja v skladu z določbami 3. odstavka 204. člena ZDR.
ZPIZ-1 člen 143, 143/1, 163, 163/1, 163/2, 454. Samoupravni sporazum o seznamu telesnih okvar člen1, 1/1, 1/1-B, 2, 2/II, 2/II-10, 2/VII, 2/VII-B, 2/VII-B11.
telesna okvara – invalidnina – pravnomočnost
Tožniku, ki že ima priznano pravico do invalidnine, bi bilo pravico do višjega zneska invalidnine mogoče priznati le v primeru, če bi nastala nova telesna okvara, oziroma če bi prišlo po izdaji pravnomočne odločbe o pravici do invalidnine do poslabšanja telesne okvare. Zato mu v novem postopku ob tem, da do poslabšanja telesne okvare ni prišlo, ni mogoče priznati višje invalidnine, kljub temu da bi mu ta na podlagi že takrat obstoječe višje telesne okvare morala biti priznana že v prejšnjem pravnomočnem postopku.
V posamičnem socialnem sporu, ko se presoja pravilnost in zakonitost odločb toženke, se upošteva le medicinske izvide, ki obstajajo do dneva dokončnosti upravnega akta toženke. Kasnejša zdravstvena dokumentacija, iz katere bi izhajalo poslabšanje zdravstvenega stanja, je načeloma predmet novega invalidskega postopka.
O tem, katere dokaze bo izvedlo, sodišče odredi s sklepom, v katerem navede sporno dejstvo, o katerem naj se izvede dokaz in dokazilo. Naravo takega sklepa ima tudi s pritožbo izpodbijani sklep. Zoper tak sklep pa po izrecni določbi 3. odstavka 287. člena ZPP ni posebne pritožbe.
javni uslužbenec - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - izostanek z dela - bolniški stalež - letni dopust
Pri toženi stranki je bila sicer opuščena vsaka formalnost glede najave odsotnosti z dela, delavci pa so se sami odločali, kdaj bodo koristili letni dopust, vendar je bilo za veljavno koriščenje letnega dopusta treba seznaniti nadrejenega ter pridobiti izrecno ali tiho soglasje z njegove strani. Ker tožnik tega ni spoštoval in po zaključku bolniškega staleža odsotnosti toženi stranki ni sporočil, je slednja utemeljeno podala izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi, potem ko ga pet zaporednih dni ni bilo na delo.
ZPIZ-1 člen 12, 249, 253, 253/1, 253/3, 259, 259/1, 259/2. ZUP člen 113, 113/1, 114, 125, 126, 126/1. ZOdvT člen 14, 14/1, 14/2, 15.
invalidski postopek – stroški upravnega postopka
Tožnica ni upravičena do povračila stroškov upravnega postopka za priznanje pravic iz invalidskega zavarovanja pri tožencu, saj se je začel na njen predlog oziroma predlog njene osebne zdravnice.
ZPP člen 116, 116/1, 207, 207/3. ZFPPiPP člen 122, 122/3, 300, 300/1, 301, 301/7.
odpravnina – regres za letni dopust – božičnica – stečaj delodajalca – prijava terjatev – prekinitev postopka – nadaljevanje postopka – vrnitev v prejšnje stanje
Ker tožnik v roku enega meseca po objavi sklepa o preizkusu terjatev ni predlagal nadaljevanja postopka, je njegova terjatev iz naslova odpravnine, regresa za letni dopust in božičnice prenehala, zaradi česar se tožbeni zahtevek zavrne.
Odsotnost iz države, zaradi katere se naj bi tožnik prepozno seznanil z objavo sklepov o preizkusu terjatev, predstavlja očitno neopravičen razlog za vrnitev v prejšnje stanje.
sporazum o prenehanju delovnega razmerja – prava volja
Ker tožnica zaradi duševne motnje oziroma bolezni ni bila sposobna razumeti, kaj pomeni podpis sporazuma, ji delovno razmerje ni zakonito prenehalo na podlagi sporazumne razveljavitve pogodbe o zaposlitvi.
vsebina sklepa o dedovanju – vrednost zapuščine – odmera takse
Podatki o vrednosti zapuščine in zapuščinski taksi niso elementi, ki bi sodili v sklep o dedovanju. Ocena vrednosti zapuščine ima pomen le za odmero takse, v ničemer pa ne vpliva na pravilnost in zakonitost sklepa o dedovanju, s katerim je odločeno o tem, katerim osebam gre pravica do dediščine.
ZZZDR določa zakonsko domnevo, po kateri velja za očeta otroka, rojenega v zakonski zvezi ali v dobi tristo dni po njenem prenehanju, mož otrokove matere. Navedeno zakonsko domnevo je mogoče izpodbiti z konstitutivno tožbo na izpodbijanje očetovstva. Za spremembo osebnega statusa je treba vložiti tožbo tudi, če med strankami o tem ni spora. Narava tega spora je torej takšna, da nobene od pravdnih strank ni mogoče obremeniti z očitkom, da je dala povod za vložitev tožbe.
posli rednega upravljanja – nujni posli nujna vzdrževalna dela – sprememba načina ogrevanja - rezervni sklad
Pod nujna vzdrževalna dela se štejejo dela, ki niso predvidena v načrtu vzdrževanja in s katerimi bi bilo nerazumno odlašati, ker bi njihova neizvedba pomenila znatno poslabšanje pogojev bivanja za vse ali nekatere posamezne ali skupne dele večstanovanjske stavbe ali bi zaradi njihove neizvedbe lahko nastala večja škoda na posameznih ali skupnih delih stanovanjske stavbe oziroma tretjim osebam.
Postavitev kurilnice z ustrezno napeljavo namesto prejšnjega načina ogrevanja, ki je bilo v celoti ukinjeno, je nujen posel, zato predstavlja posel rednega upravljanja. Za tak posel je mogoče uporabiti tudi sredstva iz rezervnega sklada.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0068248
OZ člen 179. ZPP člen 163, 163/4, 163/6.
ugriz psa - odmera odškodnine za nepremoženjsko škodo – odločitev o stroških postopka v sodbi
Za neodločitev o stroških postopka v sodbi ni podlage v določbah ZPP, kot tudi ne za izdajo posebnega sklepa o stroških postopka, vendar navedena kršitev ne predstavlja kakšne bistvene kršitve postopkovnih določb, saj na pravilnost in zakonitost izpodbijanega sklepa, s katerim je sodišče prve stopnje odločilo o stroških postopka, ni vplivala.
žalitev časti in dobrega imena - odškodnina zaradi posega v čast in dobro ime – presoja žaljivosti
Pri presoji žaljivosti je treba upoštevati čas, okoliščine, navade, osebe, katerim je žalitev namenjena, medsebojne odnose povzročitelja škode in oškodovanca ter druge okoliščine primera.
Glede na medsebojni odnos pravdnih strank kot bivših zakoncev in dejstvo, da je tožena stranka sporno izjavo, da tožnica ni skrbela za otroka, navedla tekom tajnega postopka za ugotovitev neveljavnosti zakonske zveze pred Metropolitanskim cerkvenim sodiščem pri uveljavljanju svoje pravice, ter da o žaljivem namenu izjave iz okoliščin tudi ni mogoče sklepati, je v obravnavanem primeru sodišče prve stopnje postopalo pravilno, ko je tožbeni zahtevek zaradi pomanjkanja protipravnosti zavrnilo.
učinek pravnomočnosti sklepa o dedovanju - nov dedič – uveljavljanje pravic v pravdi – pravica do pritožbe zoper sklep o dedovanju
Če se po pravnomočnosti sklepa o dedovanju pojavi oseba, ki trdi, da je dedič zapustnika in ki ni sodelovala v zapuščinskem postopku, le-ta nima pravice do pritožbe zoper sklep o dedovanju. Svoje pravice lahko uveljavi v pravdi.
OBLIGACIJSKO PRAVO – DRUŽINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0067642
ZZZDR člen 51. ZPP člen 184. OZ člen 190.
skupno premoženje – posebno premoženje – vlaganja – zunajzakonska skupnost - presoja premoženjskopravnih razmerij v zunajzakonski skupnosti – aktivna legitimacija za preživninsko obveznost – pobotni ugovor – sprememba navedb iz odgovora na tožbo
Glede na to, da je bilo sporno stanovanje posebno premoženje tožnika in je bila posebno premoženje tožnika tudi za to stanovanje pridobljena kupnina, je materialnopravno zmotno stališče tožene stranke, da je na podlagi njenih in tožnikovih vlaganj v to stanovanje, ki so se izvajala v času obstoja izvenzakonske skupnosti pravdnih strank, razlika v vrednosti oziroma povečana vrednost njuno skupno premoženje. Res je lahko skupno premoženje tudi denar in res so določila 51. člena ZZZDR prisilne narave, vendar pa je v zadevi ključno, da je bilo navedeno stanovanje posebno premoženje tožnika in zaradi opravljenih del in vlaganj, ki niso predstavljala pomembnih sprememb v stanju in vrednosti podstrešja, ni mogoče govoriti, da je prišlo do sprememb stvarnopravnih razmerij, toženka ima na voljo obligacijski zahtevek.
Za uveljavljanje terjatve iz naslova preživljanja aktivno materialnopravno legitimiran otrok, tudi v primeru, da še ni polnoleten. Tudi če je s pravnomočno sodbo odločeno, da se preživnina plačuje na roke matere, to tej še ne daje aktivne legitimacije za uveljavljanje preživnine v lastnem imenu.
V konkretnem primeru je šlo sicer za odgovor na tožbo, vendar pa je smiselno uporabiti 184. člen ZPP, ki določa, da tožba ni spremenjena, če tožeča stranka spremeni, dopolni ali popravi posamezne navedbe, tako da zaradi tega tožbeni zahtevek ni spremenjen. Če bi tožena stranka svoje navedbe iz odgovora na tožbo le spremenila, dopolnila ali popravila, bi bilo sodišče dolžno obravnavati tudi prvotne navedbe. Ker pa je svoje navedbe popravila tako obsežno oziroma tako, da so nove navedbe celo nasprotovale prvotnim, je sodišče pravilno presojalo le ugovor toženke zaradi pobotanja, saj ta ni bil uveljavljen podrejeno.
Ravnanje nasprotnih udeležencev glede na vse okoliščine konkretne zadeve, opisane v predlogu, zadostuje za ugotovitev upniške zamude in s tem izpolnjen materialnopravni pogoj iz določbe 302. člena OZ za predlagani sodni depozit.