spor o predmetu delitve – napotitev na pravdo zaradi spora o predmetu delitve – delitev nepremičnine
V postopku zaradi delitve solastnega premoženja obstaja spor o predmetu delitve, ker nasprotni udeleženec trdi, da je celotna nepremičnina v solasti udeležencev po deležih, razvidnih iz zemljiške knjige, predlagatelja pa kot svoje premoženje (premoženje v njuni izključni lasti) izločata del te nepremičnine – hišo z zemljiščem, ki je potrebno za njeno redno uporabo.
sklep o dedovanju – vsebina sklepa – priglasitev terjatve do upnika – ugotavljanje terjatev do zapuščine
Zapuščinsko sodišče lahko sicer ugotovi, kdo je priglasil terjatev do zapustnika ali do zapuščine in v kakšni višini (in zanje dedič sicer odgovarja v skladu z določbo 142. čl. ZD), ne more pa teh terjatev zapuščinsko sodišče sâmo ugotavljati, čeprav jih dediču ne nalaga v plačilo, še zlasti ne, če so sporne.
odškodnina – žalitev dobrega imena in časti – vzročna zveza med škodnim dogodkom in nastalo škodo
Iz zdravstvene dokumentacije tožnika – zdravstvenega kartona ne sledi, da bi obiskal zaradi poškodbe zdravnika 24. 04. 1993, ko naj bi se pripetil škodni dogodek, niti dan kasneje 25. 04. 1993, kot je to izpovedoval tožnik oziroma priče katerih zaslišanje je on predlagal. Prvi obisk pri zdravniku je v zdravstvenem kartonu tožnika zabeležen šele 26. 04. 1993, torej tri dni po zatrjevanem škodnem dogodku. Ne gre prezreti, da so tudi policisti, ki so preverjali dejansko stanje na podlagi prijave tožnika ugotovili, da je šlo med pravdnima strankama kritičnega dne le za verbalni konflikt.
odškodninska odgovornost zaradi ravnanja državnega organa - odgovornost države - odgovornost delodajalca - podlage odškodninske odgovornosti - protipravnost ravnanja policistov - protipravnost ravnanja zdravnika
Tožena stranka RS ni odgovorna za morebitno škodo, ki naj bi jo tožniku s svojim ravnanjem povzročili dežurna zdravnica, reševalci in/ali osebje psihiatrične bolnišnice, saj zanje odgovarja njihov delodajalec. Da bi prišlo do protipravnega ravnanja sodišča v postopku sodnega odločanja o prisilnem pridržanju, tožnik ni nikdar trdil.
vknjižba lastninske pravice - načelo formalnosti – pogoji za dovolitev vpisa - sodba na podlagi pripoznave - vsebina izreka – ugotovljen obstoj izločitvene pravice
Praviloma gre pri izločitveni pravici za uveljavljanje upnikove lastninske pravice na stvari, lahko pa tudi kakšne druge premoženjske pravice. Iz sporne sodbe na podlagi pripoznave ni razvidno, kakšen je pravni temelj in vsebina izločitvene pravice na spornih nepremičninah. Zato ne gre za sodbo, s katero je sodišče ugotovilo obstoj, spremembo oziroma prenehanje pravice.
Eden od pogojev za dovolitev vpisa po 3. točki 148. člena ZZK-1 je tudi dovoljenost vpisa po stanju zemljiške knjige. Tako je vpis po 1. odstavku 150. člena istega zakona dovoljen le proti osebi, v korist katere je vknjižena pravica, glede katere se bo opravil vpis, če sodna odločba, na podlagi katere se o vpisu odloča po uradni dolžnosti, učinkuje proti tej osebi.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – ŠPORTNO PRAVO
VSL0067690
OZ člen 807, 814, 823, 823/3.
provizija – plačilo provizije - zastopniška provizija – pogodba o igranju nogometa – nogometni klub – agent – igralec nogometa – pogodba o naročilu – pogodba o trgovskem zastopanju
Predmet spora v tej zadevi je torej pogodbeni odnos med agentom in igralcem nogometa, ki sta ga uredila s tipsko pisno pogodbo, ki jo je predpisoval Pravilnik o agentih igralcev, ki ga je sprejela NZS kot članica Mednarodne nogometne zveze FIFA. Iz vsebine pogodbe, ki se med ostalim sklicuje na navedeni Pravilnik o agentih igralcev izhaja, da je pogodba sklenjena za 24 mesecev ter da sta se pogodbenika dogovorila za provizijo v višini 20 % od letne bruto osnovne plače igralca, katera pripada igralcu na osnovi pogodbe o zaposlitvi, o kateri se je dogovoril zastopnik igralcev. Pogodbenika sta nadalje soglašala, da se pravice do posredovanja prenesejo ekskluzivno na zastopnika igralcev. Glede na takšna pogodbena določila je po pravni naravi pogodbo mogoče umestiti med pogodbo o naročilu in pogodbo o trgovskem zastopanju, pri čemer je po vsebini bližja slednji, ki je urejena v določbah 807 do 828 OZ.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO – ZAVAROVALNO PRAVO
VSL0068199
OZ člen 131, 131/1, 186, 186/4.
izguba zavarovalnih pravic – odškodninska odgovornost – odgovornost več oseb za isto škodo – solidarna odgovornost več povzročiteljev škode – regresni zahtevek zavarovalnice proti zavarovancu
Vinjen sopotnik je potegnil za volan vozila, ki ga je upravljal toženec pod vplivom alkohola. Toženec bi moral in mogel pričakovati od vinjenega sopotnika, ki mu je dopustil sedeti med vožnjo na sprednjem sedežu, tako ravnanje. S tem je podana tudi odgovornost toženca.
stvarna služnost – ugotovitev obstoja stvarne služnosti hoje in voženj – motenje – začasna odredba – regulacijska začasna odredba
Tožnici torej predlagata izdajo t.i. „ureditvene (regulacijske) začasne odredbe“, katere funkcija je v začasnem substituiranju bodoče meritorne odločitve o njuni pravici, katere izdajo zahteva s tožbo. Sodišče pa z regulacijsko začasno odredbo provizorno uredi porušeno pravno razmerje med strankama le, če so za to izpolnjeni pogoji, ki jih terja določilo 272. člena ZIZ, oziroma, če upnik izkaže za verjetno obstoj svoje terjatve in hkrati potrebnost takšne začasne odredbe za to, da se prepreči uporaba sile ali nastanek težko nadomestljive škode. Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da tožnici slednjega pogoja nista izkazali. Ugotovilo je namreč, da ne drži njuna dejanska trditev, da zaradi ravnanja toženca svojih nepremičnin ne moreta več uporabljati oziroma jih lahko uporabljata le v omejenem obsegu, saj imata neoviran dostop do svoje nepremičnine po (skoraj vzporedno) zgrajeni novi poti.
motenje posesti – petitorna pravda – neuspeh v petitorni pravdi
Tožniku v petirorni pravdi ni uspelo dokazati služnostne pravice, zato glede na takšno stanje v motenjski pravdi ni mogoče ugoditi zahtevku na vrnitev v prejšnje stanje in prepoved bodočih motenj.
Toženčeva obveznost plačila ne izvira iz zadolžnice, temveč iz njegove zaveze za izpolnitev obveznosti iz najemne pogodbe, ki jo je sklenil s tožnikom. Izstavitev zadolžnice ni pravni posel. Zadolžnica tudi ni vrednostni papir. Zadolžnica je le dokazilo, da se je stranka zavezala za določeno izpolnitev. Je torej potrdilo, pisna izjava dolžnika o obstoju določene obveznosti.
delitev skupnega poslovnega deleža – skupnost po deležih – societas - skupen poslovni delež
Ker gre v obravnavanem primeru za sporno vprašanje glede predmeta delitve (ali obstaja skupni poslovni delež), je utemeljena odločitev prvostopenjskega sodišča, da je skladno s 9. in 10. členom ZNP nepravdni postopek prekinilo do pravnomočnega zaključka pravdnega postopka, ki se vodi pred Okrožnim sodiščem v Kranju.
žalitev časti in dobrega imena - odškodnina zaradi posega v čast in dobro ime – presoja žaljivosti
Pri presoji žaljivosti je treba upoštevati čas, okoliščine, navade, osebe, katerim je žalitev namenjena, medsebojne odnose povzročitelja škode in oškodovanca ter druge okoliščine primera.
Glede na medsebojni odnos pravdnih strank kot bivših zakoncev in dejstvo, da je tožena stranka sporno izjavo, da tožnica ni skrbela za otroka, navedla tekom tajnega postopka za ugotovitev neveljavnosti zakonske zveze pred Metropolitanskim cerkvenim sodiščem pri uveljavljanju svoje pravice, ter da o žaljivem namenu izjave iz okoliščin tudi ni mogoče sklepati, je v obravnavanem primeru sodišče prve stopnje postopalo pravilno, ko je tožbeni zahtevek zaradi pomanjkanja protipravnosti zavrnilo.
zaznamba spora – pravni naslednik – zahtevek na ugotovitev obstoja lastninske pravice prednikov
Glede na tožbo je prvo sodišče zaključilo, da pritožniki ne zahtevajo ugotovitve obstoja njihove lastninske pravice, ampak lastninske pravice njihovih pravnih prednikov, zato je predlog za zaznambo spora zavrnilo. Tak zaključek prvega sodišča pa ni pravilen. Pravni naslednik je oseba, na katero so prešle pravice in obveznosti njegovega pravnega prednika, torej pravni naslednik vstopi oziroma ima enake pravice kot njegov pravni prednik. Prav zato pa je v tem primeru mogoče uporabiti določilo 79. člena ZZK-1 in zaznambo spora dovoliti.
odgovornost vzdrževalca ceste – vzdrževanje ceste – protipravno ravnanje – opustitev dolžnega ravnanja
Sodišče prve stopnje ugotovilo, da je pregledniška služba zavarovanca tožene stranke opravila tri preglede avtoceste, kot ji to nalaga določilo 14. člena Pravilnika o vrstah vzdrževalnih del na javnih cestah in nivoju rednega vzdrževanja javnih cest. Zato je napačen zaključek sodišča prve stopnje, da je zavarovanec tožene stranke ravnal protipravno, ker je svoje dolžnostno ravnanje opustil. Neživljenjsko je namreč od zavarovanca tožene stranke pričakovati, da takoj, ko se ovira na cesti pojavi, oviro odstrani.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0067665
ZPP člen 285, 286. OZ člen 243.
nedopustno navajanje novih dejstev in dokazov – pogodba o finančnem leasingu – finančni leasing - odstop od pogodbe
Sodišče tožečo stranko v okviru materialnega procesnega vodstva na prvem naroku za glavno obravnavo le pozvalo, naj določneje opredeli svojo terjatev po višini, kar je tožeča stranka v danem roku storila s pripravljalno vlogo z dne 11. 03. 2010, ki je bila tega dne priporočeno poslana na sodišče. Pri tem ni šlo za nedopustno navajanje novih dejstev oziroma predlaganje novih dokazov.
ZZZDR določa zakonsko domnevo, po kateri velja za očeta otroka, rojenega v zakonski zvezi ali v dobi tristo dni po njenem prenehanju, mož otrokove matere. Navedeno zakonsko domnevo je mogoče izpodbiti z konstitutivno tožbo na izpodbijanje očetovstva. Za spremembo osebnega statusa je treba vložiti tožbo tudi, če med strankami o tem ni spora. Narava tega spora je torej takšna, da nobene od pravdnih strank ni mogoče obremeniti z očitkom, da je dala povod za vložitev tožbe.