SPZ člen 27, 28. ZLNDL člen 4. ZSKZ člen 14. ZTLR člen 29.
podržavljenje – kmetijsko zemljišče – lovska družina
Da se je s predmetno kupoprodajno pogodbo prenesla zgolj pravica uporabe in ne lastninska pravica, pa je mogoče zaključiti tudi na podlagi zemljiškoknjižnega izpiska za to nepremičnino, iz katerega izhaja, da je bila lastninska pravica toženke vknjižena na podlagi kupoprodajne pogodbe z dne 13. 7. 1984 in Zakona o lastninjenju nepremičnin v družbeni lasti (v nadaljevanju: ZLNDL). Če bi se s kupoprodajno pogodbo prenesla lastninska pravica, bi podlaga za vknjižbo bila le kupoprodajna pogodba, ker pa se je prenesla pravica uporabe in je torej ta obstojala na dan uveljavitve ZLNDL, se je vknjižba opravila tudi na podlagi predmetnega zakona.
Ker je bilo ugotovljeno, da je z dnem uveljavitve ZSKZ originalno lastninsko pravico na nepremičninah pridobila tožnica, je od tega dne naprej šteti, da nepremičnine niso bile v družbeni lastnini in jih je bilo mogoče priposestvovati.
Ker iz kupoprodajne pogodbe nedvomno izhaja, da se prenaša na toženko pravica uporabe družbene lastnine, toženka s tem ne more izkazati pravnega naslova za pridobitev lastninske pravice in zato njena posest po določbah ZTLR ne more biti opredeljena kot zakonita.
zdravljenje brez privolitve v psihiatrični bolnici pod posebnim nadzorom – pogoji
Obnašanje zadržane osebe je treba presojati celovito v daljšem časovnem obdobju, ker je le-to lahko podlaga za odločitev o nujnosti zdravljenja. Sodišče prve stopnje je pri oceni ogroženosti žene pravilno upoštevalo tudi dogodek (grožnja z nožem), zaradi katerega je bil prvič hospitaliziran.
odškodninska odgovornost borzno posredniške hiše - nepravilni vnos naloga za prenos delnic
Borzno posredniška hiša odgovarja objektivno imetniku pravic, ki so predmet vpisa z nepravilnim vnosom naloga. Če isti pooblaščenec zastopa več strank, je upravičen za povečanje 10% stroškov.
sklep o dedovanju – vsebina sklepa – priglasitev terjatve do upnika – ugotavljanje terjatev do zapuščine
Zapuščinsko sodišče lahko sicer ugotovi, kdo je priglasil terjatev do zapustnika ali do zapuščine in v kakšni višini (in zanje dedič sicer odgovarja v skladu z določbo 142. čl. ZD), ne more pa teh terjatev zapuščinsko sodišče sâmo ugotavljati, čeprav jih dediču ne nalaga v plačilo, še zlasti ne, če so sporne.
ZP-1 člen 8, 18, 18/2. KZ-1 člen 32. ZVCP-1 člen 130, 130/4, 130/4-d.
vožnja pod vplivom alkohola – uporaba določb kazenskega zakonika – skrajna sila
Zakonski pogoji za ravnanje v skrajni sili niso bili izpolnjeni že iz razloga, ker je imel obdolženec v zgolj z njegove strani zatrjevani situaciji, ko naj bi se počutil življenjsko ogroženega zaradi zdravstvenih težav, vso možnost nastalo nevarnost odvrniti tudi drugače, in sicer s klicem na številko klica v sili, npr. 112, kjer bi mu bila nudena ustrezna medicinska pomoč, ne pa da se je v takem, po njegovi oceni celo življenjsko ogrožajočem, stanju, odločil še za vožnjo motornega vozila, ki že po naravi stvari od voznika terja popolno fizično sposobnost za varno upravljanje motornega vozila, pri tem pa tudi vedel, da je pred tem užival alkoholne pijače.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – ŠPORTNO PRAVO
VSL0067690
OZ člen 807, 814, 823, 823/3.
provizija – plačilo provizije - zastopniška provizija – pogodba o igranju nogometa – nogometni klub – agent – igralec nogometa – pogodba o naročilu – pogodba o trgovskem zastopanju
Predmet spora v tej zadevi je torej pogodbeni odnos med agentom in igralcem nogometa, ki sta ga uredila s tipsko pisno pogodbo, ki jo je predpisoval Pravilnik o agentih igralcev, ki ga je sprejela NZS kot članica Mednarodne nogometne zveze FIFA. Iz vsebine pogodbe, ki se med ostalim sklicuje na navedeni Pravilnik o agentih igralcev izhaja, da je pogodba sklenjena za 24 mesecev ter da sta se pogodbenika dogovorila za provizijo v višini 20 % od letne bruto osnovne plače igralca, katera pripada igralcu na osnovi pogodbe o zaposlitvi, o kateri se je dogovoril zastopnik igralcev. Pogodbenika sta nadalje soglašala, da se pravice do posredovanja prenesejo ekskluzivno na zastopnika igralcev. Glede na takšna pogodbena določila je po pravni naravi pogodbo mogoče umestiti med pogodbo o naročilu in pogodbo o trgovskem zastopanju, pri čemer je po vsebini bližja slednji, ki je urejena v določbah 807 do 828 OZ.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO – ZAVAROVALNO PRAVO
VSL0068199
OZ člen 131, 131/1, 186, 186/4.
izguba zavarovalnih pravic – odškodninska odgovornost – odgovornost več oseb za isto škodo – solidarna odgovornost več povzročiteljev škode – regresni zahtevek zavarovalnice proti zavarovancu
Vinjen sopotnik je potegnil za volan vozila, ki ga je upravljal toženec pod vplivom alkohola. Toženec bi moral in mogel pričakovati od vinjenega sopotnika, ki mu je dopustil sedeti med vožnjo na sprednjem sedežu, tako ravnanje. S tem je podana tudi odgovornost toženca.
ZIZ člen 174, 192, 192/1, 209. ZZK-1 člen 132, 148, 149, 149/1, 149/1-1, 243, 243/1, 244, 245.
izbrisna tožba – zemljiškoknjižno dovolilo
Izbrisna tožba ni namenjena odpravljanju vknjižb, do katerih je prišlo, čeprav niso bili izpolnjeni pogoji za dovolitev vpisa iz 148. člena ZZK-1, na katere pazi zemljiškoknjižno sodišče, in bi jih bilo mogoče odpraviti z ustreznim pravnim sredstvom v zemljiškoknjižnem postopku, temveč je namenjena odpravi vknjižb, ki niso v skladu z materialnim pravom iz razloga, ki ga zemljiškoknjižno sodišče pri izdaji sklepa o dovolitvi vpisa ni bilo dolžno presojati.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL0057722
ZPP člen 285. ZOR člen 508, 509, 510, 511, 512, 513, 514, 115.
dolžnost materialnopravdnega vodstva – prekluzije glede dejstev po pozivu sodišča – predmet pogodbe – razlaga pogodbe – jamčevanje za pravne napake – zmota v predmetu – zemljiškoknjižna označba nepremičnine
Ker je stranka svoj življenjski primer (napačno) presojala v luči kondikcijskega zahtevka, sodišča pa ga je (pravilno) presojalo v luči instituta odgovornosti za pravne napake, je bilo stranko v skladu z materialnopravdnim vodstvom dolžno pozvati k navedbi tistih dejstev, ki so relevantna z vidika jamčevalnih zahtevkov.
Kadar je sodišče glede na okoliščine konkretnega primera dolžno opraviti materialnopravdno vodstvo ter se stranka nanj odzove z navedbo manjkajočih dejstev, je sankcija prekluzije ne sme prizadeti.
Stranki nista bili v zmoti glede predmeta pogodbe, marveč glede zemljiškoknjižnega stanja. Bili sta v zmoti glede tega, kateri del stvarnega sveta predstavljajo nepremičnine z zemljiškoknjižnimi podatki. To pa ni zmota v predmetu.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL0068163
ZPP člen 153. OZ člen 119.
posojilna pogodba – oderuška pogodba - dokaz z izvedencem – predujem za izvedbo dokaza – zaslišanje izvedenca
Četudi bi posojilojemalec s pogodbo res reševal »eksistencialno vprašanje«, bi moral dokazati (še prej pa navajati), da se je tega zavedala tudi tožnica (subjektivni element oderuške pogodbe). Iz spisovnega gradiva ne izhaja, da bi tožnica vedela karkoli drugega kot to, da je bil kredit namenjen »prenovi stan. enote«. Pa tudi golo dejstvo, da so sredstva namenjena prenovi ali celo pridobitvi stanovanja, še ne implicira »stiske« kot elementa oderuštva.
Dokazovanje z izvedencem predstavlja enovito celoto in za zaslišanje izvedenca sodišče ne potrebuje pobude strank, zato mora celoten predujem, tudi za zaslišanje izvedenca, naložiti tisti stranki, ki je dokazno sredstvo predlagala, ne glede na to, ali ta celo nasprotuje zaslišanju izvedenca.
protipravno ravnanje – odškodninska odgovornost zakonodajalca - odškodninska odgovornost države – sanacija bank
Ugotovljena zakonodajna opustitev ne zadošča, da bi bilo mogoče govoriti o odškodninski odgovornosti zakonodajalca. Ta je podala le v primerih najhujših kršitev ustavnih določb oziroma kršitve temeljnih civilizacijskih standardov.
identično dejansko stanje – predhodno vprašanje – obstoj kaznivega dejanja
Vprašanje obstoja kaznivega dejanja poskusa umora in kazenske odgovornosti tožene stranke ni predhodno vprašanje za odločitev pravdnega sodišča o odškodninski odgovornosti tožene stranke. To bi bilo le tedaj, ko bi bilo kaznivo dejanje sestavina civilnega dejanskega stanja.
tožbeni zahtevek - dajatveni zahtevek – zahtevek za bodoče mesečno poročanje – neodpravljiva nesklepčnost tožbe – odmera pravdnih stroškov - de minimis non curat praetor
Glede na določilo prvega odstavka 311. člena ZPP, ki določa, da sme sodišče naložiti toženi stranki, naj opravi določeno dajatev le tedaj, če je ta zapadla do konca glavne obravnave, tožnik z zahtevkom za bodoče mesečno poročanje ne more uspeti. Nesklepčnosti obravnavanega zahtevka po presoji sodišča druge stopnje ni mogoče odpraviti.
Sodišče druge stopnje se v presojo pritožbenih navedb glede odmere pravdnih stroškov, upoštevajoč okoliščine obravnavane zadeve in predvsem v skladu s pravilom
de minimis non curat praetor,
zaradi zanemarljivosti zneska (4,00 EUR) ni spuščalo.
delitev skupnega poslovnega deleža – skupnost po deležih – societas - skupen poslovni delež
Ker gre v obravnavanem primeru za sporno vprašanje glede predmeta delitve (ali obstaja skupni poslovni delež), je utemeljena odločitev prvostopenjskega sodišča, da je skladno s 9. in 10. členom ZNP nepravdni postopek prekinilo do pravnomočnega zaključka pravdnega postopka, ki se vodi pred Okrožnim sodiščem v Kranju.
Glede vplačil v rezervni sklad je pravilno stališče, da tožnica (upravnik) ni aktivno legitimirana za izterjavo teh vplačil. Aktivna legitimacija za izterjavo vplačil v rezervni sklad pripada etažnim lastnikom, ne pa upravniku.
vsebina sklepa o dedovanju – vrednost zapuščine – odmera takse
Podatki o vrednosti zapuščine in zapuščinski taksi niso elementi, ki bi sodili v sklep o dedovanju. Ocena vrednosti zapuščine ima pomen le za odmero takse, v ničemer pa ne vpliva na pravilnost in zakonitost sklepa o dedovanju, s katerim je odločeno o tem, katerim osebam gre pravica do dediščine.