Zaradi zamude pri izplačilu je tožnica upravičena le do zakonskih zamudnih obresti od neto zneskov neizplačanih plač, saj ji je tožena stranka dolžna izplačati le neto zneske, medtem ko je od bruto zneskov dolžna zanjo odvesti davke in prispevke.
nadaljevanje izvršbe zoper družbenika – odgovornost za obveznosti izbrisane družbe - aktivni družbenik – izstop iz družbe pred sprejemom novele ZFPPIPP-A - izterjevana obveznost iz časa, ko je bil dolžnik še družbenik - uporaba in namen novele ZFPPIPP-A - retroaktiven poseg v pravice dolžnika – zloraba pravic
Glede na to, da je bil prvotni dolžnik iz sodnega registra izbrisan brez likvidacije po uveljavitvi novele ZFPPIPP-A, bi se lahko novi dolžnik rešil odgovornosti za obveznosti prvotnega dolžnika v primeru, da bi dokazal, da pred svojim izstopom iz družbe ni imel nobene možnosti vpliva na upravljanje in poslovanje družbe, ali v primeru, da bi dokazal, da je izterjevana obveznost nastala po tem, ko mu je prenehal položaj družbenika.
ZDR člen 184. OZ člen 131, 149, 150, 179. ZPP člen 359.
nesreča pri delu – odškodninska odgovornost – objektivna odgovornost – nepremoženjska škoda – prepoved reformatio in peius
Prepoved reformatio in peius, to je prepoved poslabšanja za pritožnika, ne velja le za pritožbeno sodišče, ampak tudi za ponovno sojenje pred sodiščem prve stopnje, ki mu je pritožbeno sodišče po razveljavitvi izpodbijane odločitve zadevo vrnilo v novo sojenje.
SKPgd člen 42, 42/3. Kolektivna pogodba gradbenih dejavnosti člen 45.
plača – razlika v plači – bruto znesek – neto znesek – plačilni dan – zakonske zamudne obresti – stimulacija
Tožena stranka je s plačilom razlike v plači do plače, kot je bila določena s pogodbo o zaposlitvi, v zamudi, saj bi morala tožniku plačo v neznižani višini izplačati najkasneje do 18. dne v mesecu za pretekli mesec. Iz tega razloga je tožnik upravičen tudi do zakonskih zamudnih obresti in sicer od 19. dne v mesecu za znesek razlike iz prejšnjega meseca.
ZDR člen 184, 184/1. OZ člen 131, 149, 150, 153, 153/1, 153/2, 179.
nesreča pri delu – odškodninska odgovornost – odškodnina za nepremoženjsko škodo
Tožnik se je poškodoval (pri opravljanju mejne kontrole) pri izstopanju iz avtobusa, ko mu je noga zaradi poškodovane stopnice nekontrolirano zdrsnila. Za škodo, ki jo je utrpel, ni mogoče šteti, da je podana izključna odgovornost lastnika avtobusa oziroma organizatorja prevoza potnikov, ne pa tudi tožnikovega delodajalca – tožene stranke. Odgovornost tožene stranke je podana, saj je škoda nastala pri opravljanju dela v okviru njene sfere. Tožnik je bil v okviru varovanja državne meje in opravljanju mejne kontrole (kar sta nalogi tožene stranke) dolžan izvajati kontrolo vozil, pri čemer je bil izpostavljen tveganjem za nastanek poškodb, ki so posledica okvar na vozilih.
Ker sodišču ni mogoče odreči pravice, da o predhodnem vprašanju odloča samo, tožena stranka s pritožbo, s katero izpodbija takšno odločitev prvostopenjskega sodišča, ki je zaobsežena v izpodbijanem sklepu, ne more uspeti.
ZVK člen 11, 11/1, 11/2, 11/2-5, 11/2-7, 25, 25/1. ZPP člen 214, 214/3.
zloraba prevladujočega položaja na trgu – relevantni trg – diskriminacija – geografski trg
Treba je šteti, da lahko dejanje, s katerim podjetje brez utemeljenega razloga in v nasprotju z dobrimi poslovnimi običaji neupravičeno ustvarja razlike pri poslovnih pogojih, velja tudi za dejanje, s katerim se ustvarja razlika med lastnim sistemom in vsemi drugimi ponudniki iste storitve.
Vgradnja manj kakovostnega in cenejšega materiala je po 31. uzanci PGU in v skladu s sodno prakso podlaga za znižanje plačila za razliko med vrednostjo dogovorjenega materiala in vrednostjo vgrajenega manj kakovostnega materiala. Četudi bi vgradnjo manj kvalitetnih materialov šteli kot skrito napako, narava slednje tožene stranke ne odvezuje dolžnosti pravilnega grajanja. Te ugotovitve, da so bila dela opravljena ter objekt prevzet, utemeljeno vodijo do sklepa, da je zapadla obveznost plačila tožene stranke za opravljena dela. Končni obračun del, ki ima naravo zunaj sodne poravnave med strankama, ni edina možna podlaga za zahtevek za plačilo opravljenih del. Že ugotovitve, da so bila dela opravljena ter objekt prevzet, utemeljeno vodijo do sklepa, da je zapadla obveznost plačila tožene stranke za opravljena dela. Končni obračun del, ki ima naravo zunaj sodne poravnave med strankama, ni edina možna podlaga za zahtevek za plačilo opravljenih del.
Za sklepčnost jamčevalnih ugovorov je v skladu z 2. odstavkom 634. člena OZ, potrebno konkretno in določno navesti, kakšna napaka je nastala, kdaj je bila odkrita ter kdaj je bila grajanja. Zgolj takšne navedbe omogočajo presojo utemeljenosti ugovora, tožena stranka pa jih v obravnavanem sporu ni podala.
ZFPPIPP člen 141, 141/2, 142, 142/1, 142/1-1, 142/4, 147, 147/1, 147/3, 147/4, 105, 168, 168/3. ZRev-2 člen 3, 3-1, 3-2, 3-3, 41, 42. ZPP člen 108, 108/4.
poročilo o finančnem položaju in poslovanju dolžnika – revidiranje – sklep o dopolnitvi nepopolnega predloga za začetek postopka prisilne poravnave – uvedba postopka prisilne poravnave – predlog za začetek postopka prisilne poravnave – zloraba procesnih pravic – razkritje finančnega položaja in poslovanja dolžnika – ugovor proti vodenju postopka prisilne poravnave – mednarodni standardi revidiranja
Pravila revidiranja za opravo posameznih opravil revidiranja računovodskih izkazov in opravil pregleda seznamov določajo različen postopek in različna poročila oziroma mnenja revizorja. Poročilo in v njem podano mnenje, kot ga za pregled drugih zadev, kamor spadajo tudi posli dajanja zagotovil, predvideva standard 2400, pomeni le, da je revizorjevo mnenje podano.
načelo koncentracije – izguba pravic – posebna pravila za ločitvene pravice, ki se lahko uveljavijo zunajsodno – uveljavitev prerekane zavarovane terjatve ali ločitvene pravice v pravdi
Izguba pravice materialnega prava je posledica zamude roka v stečajnem postopku le tedaj, ko gre za dejanje, ki ga upnik mora opraviti v stečajnem postopku.
ZPP člen 163, 163/1, 270, 270/1, 270/1-5, 339, 339/2, 339/2-4.
stvarna pristojnost – funkcionalna pristojnost – procesni sklep – umik tožbe – povrnitev stroškov – izdaja odločbe brez glavne obravnave
Vprašanje stvarne pristojnosti pred sodiščem prve stopnje obravnava delitev pristojnosti med okrajnimi in okrožnimi sodišči, ne pa delitev zadev med oddelki posameznega stvarno pristojnega sodišča.
OZ člen 133, 133/1, 133/3, 186, 186/1, 186/4, 187, 630, 660. ZVO-1 člen 3, 3/-1, 9.
vir nevarnosti – imisije – škoda, ki presega običajno škodo – gradbišče – varstvo okolja – odškodninska odgovornost naročnika, izvajalca in podizvajalca – solidarna odgovornost
Okoliščine, da se je zelo veliko gradbišče z vso gradbeno mehanizacijo skoraj dve leti nahajalo le približno 20 do 30 metrov od hiše tožnikov ter da so po cesti tik ob hiši vsakodnevno ves čas gradnje vozili težki in veliki kamioni, da je zato prah prihajal v hišo in onemogočal celo sušenje perila v sami hiši, ko se je hiša tresla tako, da so se tožeče stranke bale, da se bo porušila, da je celo padla luč s stropa v spalnici, da so morali podpreti sliko, da ni padla s stene, da so skodelice poskakovale po mizi, da krožniki niso smeli biti napolnjeni, da se ne bi zlivalo preko roba, da niso mogli zaradi tresljajev niti jesti niti v miru spati, da se mladoletna tožnika nista mogla učiti in da je tožnica zaradi nespečnosti težje opravljala svoj poklic ter nenazadnje, da niti niso v času gradnje več mogli uporabljati vrta oziroma prostora okrog hiše za druženje s prijatelji, predstavlja pravni standard škode, ki presega običajne meje. Ne gre torej za običajne vplive z običajnega gradbišča.
Določba 3. odstavka v zvezi z določbo 1. odstavka 133. člena OZ uzakonja odškodnino za škodo, ki presega običajne meje in ki nastane lahko tudi pri opravljanju dejavnosti, iz katere izvira vznemirjenje ali škodna nevarnost posamezniku ali nedoločenemu številu oseb. Določena je protipravnost posledice (neobičajna škoda) in ne protipravnost ravnanja. Pojem neobičajne škode je tudi širši in ni omejen na predpisane meje emisij.
Povzročitelj obremenitve je tudi oseba, ki bodisi neposredno bodisi posredno, izključno ali hkrati onesnažuje okolje ali povzroča tveganje za okolje, obremenitev okolja pa je vsak poseg ali posledica posega, ki je izključno ali hkrati povzročila ali povzroča onesnaževanje okolja, tveganje za okolje ali rabo naravne dobrine. Odgovorni so torej vsi tisti, ki naročijo ali pa izvajajo dejavnost, ki obremeni okolje.
ZPIZ-1 člen 156, 156/2, 156/5, 157, 157/1. ZPP člen 359.
prepoved reformatio in peius - invalidska pokojnina
V delu, v katerem je sodba sodišča prve stopnje postala pravnomočna (v zavrnilnem delu) pritožbeno sodišče na pritožbo tožene stranke v odločitev sodišča prve stopnje ne bi smelo poseči.
ZPP člen 139, 139/2, 282, 282/1, 317, 339, 339/2, 339/2-12.
predlog za vrnitev v prejšnje stanje – napake pri vročanju – vročanje vabila na dejanski naslov – sodba na podlagi odpovedi – zamudna sodba – absolutna bistvena kršitev določb postopka
Sodišče prve stopnje ni vabilo tožnika na njegov dejanski naslov, katerega je sporočil. Zato ni bil pravilno vabljen in sodišče ne bi smelo izdati sodbe na podlagi odpovedi.
Ker je sodišče prve stopnje predhodno že izdalo zamudno sodbo, se iz podatkov spisa nakazuje, da je podana tudi res iudicata.
Napake sodišča pri vročanju strankam se ne odpravljajo s predlogom za vrnitev v prejšnje stanje.
Pogoj za uporabo 4. odstavka 186. člena OZ (kadar ni dvoma, da je škodo povzročila neka izmed dveh ali več določenih oseb, ki so na nek način med seboj povezane, ni pa mogoče ugotoviti, katera od njih jo je povzročila, odgovarjajo te osebe solidarno) ni le povzročitev škode s strani neke izmed dveh ali več določenih oseb, pač pa mora obstajati še nadaljnji pogoj, da so te osebe na nek način med seboj povezane.
OBLIGACIJSKO PRAVO – DRUŽINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0062513
ZZZDR člen 129, 129a. ZPP člen 414.
razmerja med starši in otroci – varstvo in vzgoja otrok – preživninska obveznost roditelja – potrebe upravičenca – zmožnosti zavezanca – dopustnost novot v preživninskih sporih
Posojila, ki so bila najeta (po zatrjevanju toženca) za potrebe življenjske skupnosti pravdnih strank, ni moč upoštevati v breme preživljanja mladoletnega otroka, saj gre za premoženjskopravna razmerja med pravdnima strankama, ki jih je treba urediti v okviru delitve skupnega premoženja.
vzgoja in izobraževanje – stranska intervencija – vstop v pravdo – intervencijski interes
Stranski intervenient (ministrstvo za šolstvo in šport) je pristojen za področje dela tožene stranke in skrbi za njeno pravilno in zakonito izvajanje vzgojno-izobraževalne dejavnosti, zagotavlja sredstva tako za plače kot za materialne stroške in sredstva, potrebna za opravljanje dejavnosti vzgoje in izobraževanja. Med drugim mora toženi stranki iz državnega proračuna zagotoviti in nakazati sredstva za plačilo obveznosti na podlagi pravnomočne sodbe. Gre za specifično situacijo na področju šolstva – delodajalec je tožena stranka – šola, ki jo zastopa ravnatelj, medtem ko mora morebitno obveznost po sodni odločbi, ki je naložena toženi stranki, plačati intervenient. Tako med toženo stranko in intervenientom obstaja pravno razmerje, na katerega odločitev v konkretni zadevi vpliva, in je intervenientov pravni interes za vstop v pravdo podan.