skupno premoženje – vlaganja v posebno premoženje drugega zakonca – podstrešje – določitev deležev izvenzakonskih partnerjev -solastnina
Ugotovitev obsega skupnega premoženja in določitev deležev zakoncev na skupnem premoženju, pomeni le ugotovitev obstoja pravnega razmerja med pravdnima strankama, ne pomeni pa tudi delitve skupnega premoženja, niti tega, da se je skupna lastnina z določitvijo deležev lastnikov na njej, transformirala v solastnino. Ugotovitev deležev na skupnem premoženju zakoncev je le ugotovitev o tem, v kakšnem razmerju sta (razvezana) zakonca imetnika upravičenj na skupnem premoženju, ne pa tudi ugotovitve deležev lastninske pravice na posameznih stvareh.
postopek za določitev odškodnine – izgubljeni dobiček – dokazni standard – verjetnost – sprememba namembnosti zemljišča
Predlagateljica je upravičena do povrnitve izgubljenega dobička, torej tistega dobička, ki bi ga bilo mogoče utemeljeno pričakovati glede na normalen tek stvari, če ne bi bilo omejitev in prepovedi, ki jih določata ZNRŠZ in na njegovi podlagi sprejet Odlok o ureditvenem načrtu za območje naravnega rezervata Škocjanski zatok. Za pravico do odškodnine zadošča, da je izgubljeni dobiček verjetno izkazan.
Sodišče prve stopnje je uporabilo prestrog dokazni standard. Predlagateljici je zato prisodilo le odškodnino za izgubljeni dobiček v višini vrednosti zazidljivega stavbnega zemljišča, namesto primarno predlagane odškodnine, ki jo predstavlja dobiček, ki ga je predlagateljica nameravala doseči z načrtovano gradnjo in nato prodajo spornih nepremičnin.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – ZAVAROVALNO PRAVO
VSL0064515
OZ člen 846. ZZavar člen 219, 219/3, 224.
pogodba o zavarovalnem posredništvu – posredniška pogodba - provizija
Skladno z ZZavar, ki ureja pogodbo o zavarovalnem posredništvu, sklenjeno med posrednikom in zavarovalcem, je zavarovalnica zavarovalnemu posredniku zavezana plačati provizijo.
Ker je vložnik sodišču posredoval vlogo v tujem jeziku, ga je sodišče prve stopnje pravilno pozvalo, da vlogo popravi tako, da jo prevede v slovenski jezik, in ga tudi pravilno opozorilo, da bo v nasprotnem primeru vlogo zavrglo. Ker vložnik v danem roku vloge ni popravil, je sodišče prve stopnje vlogo utemeljeno kot nepopolno in s tem nesposobno za obravnavanje zavrglo.
Če predlagatelji zahtevajo ustanovitev nujne poti, predlog pa utemeljujejo kot lastniki gospodujočega zemljišča, ki prek služečega zemljišča potrebuje povezavo z javno cesto, je podana sodna pristojnost.
pravnomočno razsojena zadeva - res iudicata - stvarna služnost – služnost uporabe dvorišča za dostop z vozili – obseg priposestvovane služnosti
Ker je bilo že pravnomočno odločeno o tožbenih zahtevkih, kolikor so se nanašali na vožnjo z osebnimi vozili, sodišče prve stopnje ne bi smelo več odločati o teh zahtevkih (res iudicata), temveč je lahko odločalo le še o uporabi spornega dela zemljišča z drugimi vrsti vozil (dostavnimi in tovornimi vozili).
ZSreg člen 29, 29/2. Uredba o vpisu družb in drugih pravnih oseb v sodni register člen 25, 25/1, 25/1-1. ZGD-1 člen 394.
ničnost – predlog za vpis spremembe članov nadzornega sveta
Ničen sklep nima nobenih pravnih posledic, za nikogar. Na njegovi podlagi ne more nihče ničesar uveljavljati. S pravnega vidika se šteje, kot da sklep ni bil sprejet. Zato je zmotno stališče pritožnika, da bi prvostopenjsko sodišče moralo vpisati spremembo članov nadzornega sklepa, ker je bil predlog za vpis vložen in sklep Višjega sodišča opr. št. IV Cpg 679/2010 izdan še pred izdajo zgoraj navedene sodbe, saj učinki ugotovljene ničnosti sklepa sežejo za nazaj.
Navedba datuma vrnitve posojila v posojilni pogodbi še ne pomeni, da je posojilna pogodba fiksni pravni posel. Glede na strogo zakonsko sankcijo razdrtja fiksne pogodbe zaradi neizpolnitve mora biti volja strank, da skleneta fiksni pravni posel, tudi sicer nedvoumno izražena, bodisi da je izpolnitev v določenem roku bistvena sestavina po naravi posla, bodisi da je izrecno dogovorjeno, da se bo pogodba štelo za razdrto, če ne bo izpolnjena v določenem roku.
plačilo sodne takse – predhodni preizkus vloge – posledica neplačila takse - zamujena oprava procesnega dejanja – vsebinska obravnava vloge
Formalne pomanjkljivosti, ki same po sebi ne preprečujejo meritornega obravnavanja, je mogoče odpraviti le do določene faze postopka, to je do končanega predhodnega preizkusa vloge. Če sodišče z opravo procesnega dejanja zamudi, mora vlogo vsebinsko obravnavati.
URS člen 26, 30. ZKP člen 542, 538, 538/1. 538/1-1, 538/1-2. KZ-1 člen 135, 135/1 296, 296/1.
pripor – neutemeljen pripor – odškodnina – odgovornost države
Pravna podlaga tožnikovega tožbenega zahtevka je v določilu 542. člena ZKP. Gre za posebej urejeni primer odškodninske odgovornosti države za škodo, ki je bila povzročena z neutemeljenim priporom. Podlaga tej odgovornosti ni protipravnost ravnanja predstavnika oblasti, temveč zadošča, da se je v kazenskem postopku izkazalo, da je bil odvzem prostosti neutemeljen zaradi razlogov, opisanih v 1., 2. in 4. točki prvega odstavka in drugem odstavku 542. člena ZKP. Omenjenim razlogom je skupno, da je bil izid kazenskega postopka za pripornika ugoden.
Če torej ne bi bilo navedenega oškodovankinega umika predloga za pregon, izid kazenskega postopka za tožnika ne bi bil ugoden. Podana je torej okoliščina iz 1. točke prvega odstavka 538. člena ZKP zaradi katere, glede na določilo tretjega odstavka 542. člena ZKP, tožnik nima pravice do povrnitve škode.
Tožnik je tožbo vložil zoper prvostopno odločbo in ne zoper dokončno odločbo. Takšna tožba je v delu, ki se nanaša na priznanje denarne socialne pomoči, preuranjena in se zavrže. Zavrže se tudi predlog za izdajo začasne odredbe, saj za izdajo začasne odločbe niso izpolnjeni formalni pogoji.
Predlog za izdajo začasne odredbe za plačevanje mesečne subvencije za najemnino je neutemeljen, saj ni podana objektivna predpostavka v smislu verjetne izkazanosti terjatve. Do subvencije za tržno najemnino je upravičen le najemnik, tožnik pa je zatrjeval le, da stanovanje uporablja.
Zemljiškoknjižno sodišče odloči po uradni dolžnosti o zaznambi sklepa o izvršbi, s katerim je izvršilno sodišče dovolilo izvršbo na nepremičnino, na podlagi obvestila izvršilnega sodišča, ki mu mora biti priložen sklep o izvršbi. Ker je zemljiškoknjižno sodišče dovolilo zaznambo izvršbe, je moralo hkrati po določbi 88. člena ZZK-1 po uradni dolžnosti dovoliti tudi vknjižbo hipoteke iz 2. odstavka 87. člena citiranega zakona.
stroški – stroški postopka – nadaljevanje postopka v pravdi – povrnitev izvršilnih stroškov – načelo uspeha v pravdi
V ugovoru, ki ga je tožena stranka podala zoper sklep o izvršbi, stroškov ni priglasila, prav tako tudi ne do konca glavne obravnave. Tožena stranka je prvič zahtevala povrnitev izvršilnih stroškov v pritožbi, kar je prepozno, saj bi jih morala zahtevati do konca glavne obravnave.
V tem primeru se je sodišče odločilo v skladu s 3.odstavkom 154. člena ZPP, po katerem mora ena stranka povrniti vse stroške, ki jih je imela nasprotna stranka, če nasprotna stranka ni uspela samo s sorazmerno majhnim delom svojega zahtevka, pa zaradi tega dela niso nastali posebni stroški.
Uredba Sveta ES št. 44/2001 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah člen 9, 9/1, 11, 11/2, 11/3. ZPP člen 350, 350/1, 365-2.
spor z mednarodnim elementom - pristojnost slovenskega sodišča
Tožnik, ki ima po podatkih spisa stalno prebivališče na območju okrožnega sodišča, ki je izdalo izpodbijani sklep, trdi, da ga je v Belgiji poškodovalo tovorno vozilo, last druge toženke, obvezno zavarovano pri prvi toženki (obe s sedežem v Nemčiji). Nedvomno gre za spor z mednarodnim elementom, zaključek sodišča prve stopnje, da je glede na pravila Bruseljske uredbe I pristojno za sojenje v njem, pa pravilno.
sprejem v članstvo lovske družine - kršitev načela enakosti - svoboda združevanja - omejevanje človekovih pravic
Držijo pritožbene navedbe, da je prejšnji zakon, ki je urejal področje lovstva (Zakon o varstvu, gojitvi in lovu divjadi ter o upravljanju lovišč) imel izrecno določbo, po kateri je vsak lovec lahko član samo ene lovske družine, sedaj veljavni Zakon o divjadi in lovstvu (ZDLov-1) pa take določbe nima več, vendar tudi nima izrecne določbe, po kateri bi lahko bil vsak lovec član več lovskih družin, kar pomeni, da zakonodajalec to področje prepušča avtonomnemu urejanju. Zato določba pravil, ki dejansko omejuje članstvo na eno lovsko družino, ni v nasprotju s pravnim redom.
plačilo sodne takse za pritožbo – prepozno plačilo – nesporazum med stranko in odvetnico
Prepozno plačana sodna taksa za pritožbo ima iste posledice, kot neplačilo sodne takse, torej nastop domneve o umiku pritožbe. Za preprečitev nastopa domneve o umiku ne zadošča, da je taksa poravnana. Morebitni nesporazum med odvetnico, ki je stranki poslala poziv za plačilo sodne takse in stranko glede pomena plačila sodne takse, ni pravno upošteven pritožbeni razlog.
ZPP člen 248, 248/1, 249. Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih člen 47.
nagrada izvedencu - stopnja zahtevnosti izvedenskega mnenja - zamuda pri izdelavi izvedenskega mnenja
Izvedenec je izmeril površine prostorov v pritličju stavbe, izmeril varnostni zid in podal kratko mnenje o tem, ali je v tej stavbi možna vzpostavitev etažne lastnine. Pritožbeno sodišče ocenjuje, da je takšno mnenje (le) zahtevno in ne zelo zahtevno.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL0067666
OZ člen 963. ZPP člen 154, 458.
subrogacija - spor majhne vrednosti - pravdni stroški - kilometrina
Podlago za odločitev v obravnavanem sporu vsekakor predstavlja določba 1. odstavka 963. člena OZ, po kateri z izplačilom odškodnine iz zavarovanja preidejo do višine izplačane odškodnine po samem zakonu na zavarovalnico vse zavarovančeve pravice nasproti tistemu, ki je kakorkoli odgovoren za škodo.
ZIZ člen 15. ZJSRS člen 28, 28/4. ZPP člen 350, 350/2, 365, 365-3.
izvršilni naslov – nadomestilo preživnine – jamstveni in preživninski sklad – obveznost plačevanja preživnine
Ker je upnik svojo odločbo, ki je podlaga sklepu o izvršbi, izdal na podlagi pravnomočne in izvršljive sodne odločbe o dolžnikovi obveznosti plačevanja preživnine mladoletnemu otroku, gre le za nadomestno izpolnitev obveznosti namesto dolžnika, in sicer na podlagi izvršilnega naslova, izdanega v postopku pred okrožnim sodiščem in ne za neko novo obveznost, o kateri dolžnik ne bi bil seznanjen oziroma zanjo ne bi vedel.