ZDR člen 81, 81/3, 82, 82/2, 110, 110/1, 110/2, 111, 111/1, 111/1-1, 111/1-2. KZ-1 člen 235.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – znaki kaznivega dejanja – nadaljevanje delovnega razmerja do izteka odpovednega roka – rok za podajo odpovedi
Tožena stranka je utemeljeno podala izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz razloga, določenega v 1. in 2. alinei prvega odstavka 111. člena ZDR, ker tožnik strankam, ki so plačale z gotovino, ni izdal računa, ampak je naknadno v odprte račune vnašal davčne številke drugih stalnih strank. Očitano ravnanje predstavlja naklepno kršitev delovnih obveznosti in ima vse znake kaznivega dejanja ponareditve ali uničenja poslovne listine.
odlog plačila sodnih taks – dolžnost dokazovanja premoženjskega stanja stranke
Sodišče prve stopnje je predlog tožeče stranke za odlog plačila sodnih taks zavrnilo potem, ko je ugotovilo, da tožeča stranka izkazuje bilančni dobiček in da je v zadnjih treh mesecih imela prilive na svoje transakcijske račune, kar ne kaže na to, da bi imela likvidnostne težave. Ob tem pritožbeno sodišče še pojasnjuje, da ni dolžnost sodišča, da po uradni dolžnosti samo ugotavlja, ali obstajajo kakšne okoliščine, ki bi lahko bile relevantne v zvezi s premoženjskim stanjem stranke (npr. preveri stanje na transakcijskem računu stranke). Takšno dolžnost sodišču nalaga 4. odstavek 12. člena ZST-1 zgolj v primeru, če dvomi v resničnost navedb v izjavi o premoženjskem stanju.
ZD člen 131, 131/1, 163, 174, 174/2, 192, 192/1. ZZZDR člen 196. ZPP člen 155, 155/2.
skrbnik zapuščine – odmera stroškov – upravičenja začasnega skrbnika zapuščine – skrbnik za poseben primer – odvetniški stroški
Če sodišče kot skrbnika zapuščine postavi odvetnika kot pravnega strokovnjaka, je njegove stroške potrebno odmeriti po predpisani tarifi za nagrade ali za druge stroške odvetnikov.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – PRAVO OMEJEVANJA KONKURENCE – NELOJALNA KONKURENCA
VSL0069359
OZ člen 5, 82, 82/1, 122, 274, 378, 832. ZVK člen 13, 13/2, 13/2-8. ZPOmK člen 5.
pogodba o poslovnem sodelovanju - odstop od pogodbe zaradi kršitve – bistvene sestavine pogodbe – distribucija vozil – distribucijska mreža – trajno pogodbeno razmerje – pogodbena kazen – načelo vestnosti in poštenja – venire contra factum proprium – omejevalni sporazum – enostransko ravnanje podjetja – obvestilo UVK
Bistvena kršitev, ki pogodbeno stranko, ki spoštuje pogodbene obveznosti opravičuje do odstopa od pogodbe pomeni, da ob upoštevanju normalnega gospodarskega rizika ni mogoče pričakovati, da bi stranka vztrajala pri izvrševanju pogodbe.
Pojem sporazuma temelji na obstoju soglasja volj med najmanj dvema strankama. Podjetji (oziroma podjetja) morata izraziti skupno voljo, da bosta na trgu ravnali na določen način. Če odločitev podjetja pomeni enostransko ravnanje tega podjetja, se zanjo ne uporablja navedena prepoved.
oprostitev plačila sodnih taks – stečajni dolžnik – pravna oseba – taksne oprostitve na podlagi zakona
V kolikor bi zakonodajalec nameraval stečajnega dolžnika oprostiti plačila sodnih taks in s tem posredno zagotoviti višji odstotek poplačila upnikov, bi to nedvomno jasno zapisal v določbah, ki urejajo taksne oprostitve na podlagi zakona, pa tega ni storil.
ureditev meje – lastninski spor – zatrjevanje lastninske pravice v postopku zaradi ureditve meje - ustavitev nepravdnega postopka
Zatrjevanje lastninske pravice v postopku zaradi ureditve meje ne more predstavljati predhodnega vprašanja v smislu 8. do 10. člena ZNP, kar bi terjalo morebitno prekinitev postopka. Sodišče, v kolikor seveda gre za mejni spor, namreč močnejšo pravico, pod pogoji, ki jih zakon določa, vedno samo ugotavlja in nato na tej podlagi tudi določi mejo. V kolikor pa ne gre za mejni spor, ampak za lastninskopravni spor, pa se zadeva ne rešuje v nepravdnem, ampak v pravdnem postopku in ravnanje sodišča v tem primeru izrecno ureja 17. člen ZNP.
odškodninska odgovornost države – bivalne razmere v zaporu - pravno relevantna škoda – duševne bolečine zaradi okrnitve osebnostne pravice – protipravnost ravnanja - vzročna zveza
Vprašanje pravno priznane škode je odvisno ne samo od majhnosti osebnega prostora, ampak od drugih dejavnikov, kot so skupni prostori v zaporu, možnost sprehajanja na prostem, duševno in telesno stanje zapornika.
Da gre za pravno priznano škodo mora iti za moteno duševno ravnotežje in duševni mir osebe, saj vsak poseg v človekovo notranje življenje že ni pravno priznan. Ni mogoče načina prestajanja kazni, kot ga opisuje tožnik, opisati za nedostojnega in za mučenje.
Glede na to, da je sodišče prve stopnje ugotovilo, da vrednost z revizijo izpodbijanega dela pravnomočne sodbe ne presega 2.000,00 EUR, je odločitev sodišča prve stopnje o tem, da je takšna revizija nedovoljena in da jo je zato potrebno zavreči, pravilna in zakonita.
invalid III. kategorije – omejitve pri delu – javna dela
Obstoj invalidnosti se ugotavlja glede na delo, na katero je zavarovanec razporejen oziroma ga dejansko opravlja, in glede na njegov poklic, ne pa glede na delo, ki ga opravlja preko javnih del, še posebej, če gre za opravljanje javnih del v skrajšanem delovnem času.
podjemna pogodba – pogodba o delu - odstop od pogodbe – trener – športno pravo – prenehanje pogodbe po volji naročnika – razdrtje pogodbe
Posledica naročnikovega razdrtja pogodbe je njegova hkratna obveznost izplačila dogovorjenega plačila, ki je obenem pravica podjemnika zahtevati to plačilo.
odškodninska odgovornost delodajalca – krivdna odgovornost – padec na poledenelih tleh – varstvo pri delu – opustitev dolžnega ravnanja – nedopustnost opustitve – trditveno in dokazno breme za izkaz kršitev delodajalčevih obveznosti
Tožnik (delavec) mora priskrbeti ustrezno trditveno podlago in dokaze zanjo, navesti kršitev delodajalčevih obveznosti, pri tem pa konkretno in natančno opredeliti dolžnosti delodajalca, ki bi jih ta moral opraviti, da bi zagotovil varno delo. Sklicevanje na temeljna načela zakona, ki imajo povsem splošen značaj, ne zadošča.
Za pravilno materialnopravno presojo vprašanja krivdne odgovornosti delodajalca za tožniku pri delu nastalo škodo je treba ugotoviti obstoj vseh elementov civilnega delikta. Z vidika le-teh pa še dvoje in sicer, 1. pogoj za opredelitev neke opustitve kot nedopustne je nujna kršitev konkretiziranega dolžnostnega ravnanja, 2. za obstoj krivdne odgovornosti delodajalca, ki se sicer resda domneva, pa mora oškodovani delavec navesti, sodišče pa ugotoviti dejstva, iz katerih izhaja, da mu je škodo povzročil delodajalec.
Tožeča stranka (oškodovanec) je po tem, ko je s svojo prvotno dejansko tezo o toženkinem protipravnem ravnanju propadel, začel svoj odškodninski zahtevek graditi na nečem drugem, novem. Ker bi to ob ustrezni skrbnosti lahko storil že prej, je glede takšne, nove trditvene podlage, prekludiran.
Zaznambo postopka za določitev pripadajočega zemljišča k stavbi predvideva 15. člen ZVEtL v zvezi s 26. členom tega zakona. Zaznambo sodišče opravi, če prejme odredbo nepravdnega sodišča, pa tudi če predlog za zaznambo vloži predlagatelj po ZVEtL. V postopku zaznambe se ne odloča o utemeljenosti postopka, marveč je pomembno le-to, ali tak postopek obstaja ali ne. To pravno dejstvo, torej obstoj postopka po ZVEtL, je predmet zaznambe.
ZVEtL v prehodnih in končnih določbah ureja primere, ko se predlog nanaša na določitev pripadajočega zemljišča za stavbe, zgrajene pred 01. 01. 2003. V teh primerih lahko upravičena oseba predlaga ugotovitev pripadajočega zemljišča v postopku iz 26. člena ZVEtL ne glede na to, ali je bil predhodno izveden postopek za vzpostavitev etažne lastnine po tem zakonu.
pravnomočnost izreka sodbe – predlog za vpis v zemljiško knjigo – identifikacijski znak nepremičnine
Tudi gospodujoče zemljišče, v korist katerega se služnost dovoli – vknjiži, mora biti označeno z identifikacijskih znakom, ki pa je oznaka katastrske občine in parcelna številka, kot je vpisana v zemljiškem katastru.
Pravnomočen postane le izrek sodbe in le ta se upošteva, ne pa tudi obrazložitev.
obvezno zavarovanje v prometu – regres zavarovalnice – izguba zavarovalnih pravic – vzročna zveza med kršitvijo zavarovalne pogodbe ter nastankom škode
Zavarovanje avtomobilske odgovornosti pomeni zavarovanje lastnika motornega vozila proti odgovornosti za škodo, ki jo povzroči tretjim osebam. Zavarovana je torej odgovornost lastnika vozila, kar pomeni, da lahko zavarovalnica izplača odškodnino le v primeru, če je sklenitelj zavarovanja ali zakoniti uporabnik motornega vozila odgovoren za škodo. Če zavarovalnica izplača škodo, čeprav zavarovanec ni odgovoren za škodo, jo je izplačala neutemeljeno, zato je tudi ni upravičena regresirati od zavarovanca.
Do nezgode namreč ni prišlo zaradi nenadne zaustavitve vozila na voznem pasu, kot je bilo tožencu očitano, zgolj znižanje hitrosti zaradi prilagoditve vremenskim razmeram (megla) pa ne predstavlja kršitve cestnoprometnih predpisov. Če pa je temu tako, je zavarovalnica izplačala odškodnino oškodovanki neutemeljeno, zato te ni upravičena regresirati od zavarovanca, ne glede na to, da je sam prekršil zavarovalno pogodbo. Njegova kršitev namreč ni bila v vzročni zvezi z nastankom nezgode.
pravice iz naslova invalidnosti – invalidnost – dokazovanje – zavrnitev dokaznega predloga – mnenje invalidske komisije
Predlagani dokazi (pribava zdravstvenega kartona tožnika, zaslišanje njegovega osebnega zdravnika in postavitev sodnega izvedenca medicinske stroke) niso taki, da bi bili očitno neprimerni ali da bi dokazovali nekaj, kar bi bilo že dokazano, zato bi jih moralo sodišče prve stopnje izvesti, ne pa zgolj na podlagi mnenj invalidske komisije presoditi, da pri tožniku ni podana invalidnost.
OBLIGACIJSKO PRAVO – DEDNO PRAVO – SOCIALNO VARSTVO
VSL0067636
ZD člen 128, 128/1.
dedovanje premoženja zapustnika, ki je užival socialno pomoč – obseg zapuščine
V primeru, da je zapustnik užival pomoč v skladu s predpisi o socialnem skrbstvu (stroški družinskega pomočnika) ne pride do dedovanja tistega njegovega premoženja, ki ustreza vrednosti pomoči in to premoženje ne sodi v zapuščino, saj pripada dajalcu pomoči.
družinska pokojnina – pogoji za priznanje pravice – sredstva za preživljanje – denarna socialna pomoč – zunajzakonska skupnost
Tožnik je zahtevo za priznanje pravice do družinske pokojnine vložil po tem, ko je že veljala sprememba Sklepa o pogojih, kdaj se šteje, da zavarovanec preživlja družinske člane, s katero je bilo določeno, da se med dohodke družinskih članov, ki se upoštevajo pri izračunu minimalnih sredstev za preživljanje, ne všteva denarna socialna pomoč. Iz tega razloga sodišče prve stopnje njegove zahteve za priznanje pravice do družinske pokojnine ne bi smelo zavrniti, češ da ga pokojni oče ni preživljal, ker sta s partnerko prejemala denarno socialno pomoč, s čimer naj bi bilo v celoti zagotovljeno tožnikovo preživljanje.
OZ izrecno ne omejuje sklepanja posredniških pogodb na določen krog oseb, je pa iz določila glede skrbnosti posrednika možno zaključiti, da posrednik dejavnost posredovanja opravlja poklicno. Od osebe, ki se s posredništvom ne ukvarja poklicno in se kot taka tudi ne predstavlja v stikih s strankami, ni mogoče zahtevati in pričakovati ravnanja, ki ustreza standardu dobrega gospodarstvenika, niti ni mogoče nanjo na tej podlagi prevaliti odgovornosti za škodo, ki je morebiti nastala zaradi opustitve določenih ravnanj, ki sicer pritičejo dobremu gospodarstveniku.