Toženka ni opravila analize, ali je oprostitev iz sklepa občinskega sveta ustvarila subjektivno javno pravico (pridobljeno pravico) ali je šlo le za objektivno pravno normo, ali se oprostitev nanaša časovno neomejeno na vso javno infrastrukturo ali le na infrastrukturo, ki je obstajala v času izdaje sklepa. Če bi se izkazalo, da je bila izdana časovno neomejena oprostitev, ki je ustvarila pridobljeno pravico, bi lahko naknadna odmera komunalnega prispevka za isto zemljišče dejansko predstavljala retroaktiven poseg v to pravico.
Tožena stranka tožniku denarnega nadomestila za nastanitev na zasebnem naslovu za njegove družinske člane ni priznala, ampak mu je priznala omenjeno nadomestilo samo zanj. Iz izreka izpodbijane odločbe ni določno razvidno, v katerem delu zahtevka tožnika je tožena stranka priznala denarno nadomestilo in v katerem ne. Po določbi drugega odstavka 207. člena ZUP je potrebno v izreku odločbe jasno odločiti o vseh zahtevkih stranke in tožena stranka tega ni naredila. Zato ima tožeča stranka prav, ko izpodbija celotno odločbo, čeprav je v prvi točki izreka navedeno, da se zahtevku ugodi.
Kadar ima stranka zakonitega zastopnika, se v skladu s temeljnimi načeli procesnega prava vsa pisanja vročajo njemu. Vročitev, opravljena neposredno procesno nesposobni stranki, se šteje za neveljavno. Ker zakonita zastopnica tožnice spornega poziva ni prejela, ji je bila s tem odvzeta možnost, da se seznani z zadevo in v imenu mladoletne osebe varuje njene pravice in pravne koristi. S tem je bila stranki kršena temeljna pravica do izjave v postopku.