nematerialna škoda - pravična odškodnina - zmanjšanje življenjskih aktivnosti - bodoče telesne bolečine
Ker je tožnik že v tožbi zatrjeval, da ima (kot posledico) močne glavobole, je s tem zatrjeval obstoj telesnih bolečin kot bodočo škodo in zato sodišče prve stopnje ni odločalo o zahtevku, ki ni predmet spora. Ker sodišče prve stopnje ni ugotovilo, da je moral tožnik zaradi posledic poškodbe nekatere aktivnosti popolnoma opustiti, temveč le, da jih opravlja težje, da je njegova sposobnost opravljanja teh zmanjšana, je za to obliko škode določilo previsoko denarno odškodnino.
izvršilni naslov - načelo formalne legalitete - stiki z otroki
Izvršilno sodišče pri izvrševanju odločbe o stikih ne sme (ponovno) ugotavljati, ali so v izvršilnem naslovu določeni stiki v korist otroka, saj bi s tem poseglo v izvršilni naslov in ga spreminjalo. Pri izvrševanju odločbe o stikih tudi ni mogoče slediti vsakokratnim željam otroka, kot je pravilno poudarilo že sodišče prve stopnje. Končni cilj določitve stikov je zdrav in vsestranski razvoj otrokove osebnosti in ta cilj gotovo pretehta nad morebitnim trenutnim zadovoljstvom devetletnega otroka z izvajanjem stikov v zmanjšanem obsegu in njegovo željo, da tako potekajo tudi naprej. Pritožnica se namreč sklicuje na strokovno oceno CSD in psihološko poročilo, iz katerih res izhaja, da je otroku v korist, da se upošteva njegova želja glede izvajanja stikov, vendar navedeno na odločitev v obravnavani zadevi ne vpliva. Za izvršilno sodišče je bistvena ugotovitev, ali se pravnomočna odločba o stikih izvršuje tako kot se glasi. Ponovno ugotavljanje koristi otroka bi bilo mogoče kvečjemu v novem postopku, v katerem bi katera od strank želela doseči spremembo odločbe o stikih. V takem postopku (pravdnem ali nepravdnem ne pa izvršilnem) se tudi dosledno in v celoti uresničuje načelo koristi otroka in se mu skladno z Ustavo RS in konvencijami, na katere se sklicuje dolžnica, na ustrezen način omogoči tudi sodelovanje v postopku.
ZOR člen 10, 12, 17, 10, 12, 17. ZD člen 117, 120, 121, 117, 120, 121. OZ člen 564, 568, 564, 568.
pogodba o preužitku - razveza pogodbe - nevzdržne razmere - pacta sunt servanda
Čeprav je pogodba o preužitku izrazito osebne, zaupne narave, si pogodbenik ne more kasneje samovoljno premisliti. Pogodba ga zavezuje, razvezati pa jo je mogoče le v izjemnih primerih.
ZIZ člen 171, 171. ZPP člen 270, 270/3, 270, 270/3.
pristop k izvršbi - sklep o pristopu - pravica do pritožbe - zavrženje pritožbe
Pristop k izvršbi narekujejo razlogi ekonomičnosti in hitrosti postopka, saj se na ta način prepreči podvajanje izvršilnih dejanj, kot so na primer cenitev in dražba nepremičnine. Pristop sodišče opravi na podlagi zakona, brez predloga strank, gre torej za institut prisilne narave. Na podlagi zakona je sodišče o pristopu le dolžno obvestiti upnika, v čigar korist je bila prej vpisana zaznamba (četrti odstavek 171. člena ZIZ). Pri sklepu o pristopu gre torej za sklep, ki se nanaša na procesno vodstvo, zoper katerega ni pritožbe (tretji odstavek 270. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).
ZIZ člen 102, 134, 135, 102, 134, 135. ZDavP-2 člen 94, 94.
odgovornost za opuščeno odtegnitev in izplačilo zapadlih zneskov - izplačilna prepoved z dolžnikovo privolitvijo
Dolžnikov dolžnik lahko v breme prejemka, ki ga izplačuje dolžniku, prejme raznovrstne sklepe: sodne sklepe o izvršbi (128. do 143. člen ZIZ), upravno izplačilne prepovedi (135. člen ZIZ) in sklepe o davčni izvršbi (159. do 165. člen Zakona o davčnem postopku, Ur. l. RS, št. 117/2006, v nadaljevanju ZDavP-2). Pri tem pa se v primerih, ko razpoložljiva sredstva dolžnika (to so sredstva z upoštevanjem z zakonom določenega zneska, ki mora dolžniku ostati za njegovo preživljanje oziroma za preživljanje oseb, ki jih je po zakonu dolžan preživljati) ne zadoščajo za poplačilo vseh dolgov, postavi vprašanje vrstnega reda posameznih izplačil.
Upravno izplačilna prepoved, ki se že izplačuje v breme dolžnikove pokojnine, izgubi vrstni red v primeru privilegiranega upnika iz sodnega sklepa o izvršbi.
predkupna pravica - zakonita predkupna pravica - konkurenca zakonitih predkupnih pravic - zakonita predkupna pravica solastnika v konkurenci z zakonito predkupno pravico občine po zurp-1.
Solastninska pravica se nanaša na celotno nepremičninsko izvrševanje lastninskih upravičenj vsakega solastnika pa je omejena s solastninsko pravico drugega solastnika. Navedene pravice in omejitve dajejo (posamezniku) solastniku avtonomen ter hkrati soodvisen položaj do drugih solastnikov. Soodvisnost solastnika do objekta lastninske pravice in cilji, ki jih zasleduje zakonska določba tretjega odstavka 66. člena SPZ, da se s priznanjem predkupne pravice solastniku odpravljajo solastne skupnosti, ki so za pravni promet nezaželjena pravna oblika, dajejo prednost zakoniti predkupni pravici solastnika pred predkupno pravico občine po ZUrP-1.
ZGD člen 394, 394. ZPP člen 187, 191, 187, 191. ZFPPod člen 27, 27.
odgovornost družbenikov izbrisane družbe - sprememba tožbe - privolitev novega toženca
Ni mogoče pritrditi pritožbi, da se D.V. vstopu v postopek ni mogel upirati, to pa zato, ker se je postopek vodil že proti dvema drugima tožencema kot domnevnima pravnima naslednikoma izbrisane družbe.
ZIZ člen 17, 19, 17, 19. SPZ člen 88, 216, 88, 216.
določitev nujne poti - izvršilni naslov - konstitutiven sklep
Upnik je predlagal izvršbo na podlagi sklepa nepravdnega sodišča, s katerim je bila za potrebe upnikove nepremičnine ustanovljena nujna pot za hojo in vožnjo z vsemi vrstami vozil v širini cca. 3 metre in dolžnini cca. 5,6 metrov po skrajnem severnem vogalu dolžnikove parcele št. 5406/2, k.o. B. Ta sklep je konstitutivne narave, pravica stvarne služnosti nujne poti je ustanovljena z njegovo pravnomočnostjo. Upnik v tem izvršilnem postopku uveljavlja terjatev, za katero nima izvršilnega naslova.
motenje reda na glavni obravnavi - disciplinska kazen - denarna kazen
Denarna kazen, ki jo senat lahko izreče procesnemu udeležencu na glavni obravnavi zaradi motenja reda, ko žali drugega udeleženca, predstavlja disciplinsko kazen in ne kaznovanje zaradi kaznivega dejanja razžalitve. Subjektivni znak prizadete osebe se za izrek te kazni ne zahteva, temveč je od ocene senata odvisno, ali ravnanje procesnega udeleženca pomeni motenje reda.
ZOR člen 615, 616, 615, 616. ZPP člen 286, 337, 286, 337.
gradbena dela - napake - les - obresti - pobotni ugovor
Ni mogoče slediti pritožbenim navedbam, da toženka kot starejša gospa napake na ostrešju ni mogla odkriti, da gre za skrito konstrukcijsko napako, ki se ob normalnem pregledu ne opazi ter da je zanjo izvedela šele po ogledu izvedenca, kar predstavlja tudi nedopustno širjenje na prvi stopnji podane trditvene podlage (337. čl. ZPP).
nedovoljena pritožba - pravni interes za pritožbo - izvršilni postopki na isto nepremičnino
Pritožnik izhaja iz napačne predpostavke, da se na podlagi določbe 171. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ), izvršilni postopki, katerih predmet je izvršba na isto nepremičnino, združijo. To ne drži. Izvršilni postopki ostanejo samostojni postopki, kar pomeni, da odlog izvršbe v enem postopku ne vpliva na tek ostalih postopkov.
vlaganja v solastno nepremičnino - ustvaritev nove stvari - pravna podlaga za pridobitev lastninske pravice
1. Vlaganja enega solastnika v solastno nepremičnino brez izrecnega dogovora, da se bodo zaradi vlaganj spremenili solastniški deleži, ne morejo predstavljati pravne podlage za pridobitev lastninske pravice.
2. Iz razlogov izpodbijane sodbe izhaja, da je bila predmet delilne pogodbe obnovljena hiša E. 32, zato se pokaže kot neživljenjski in nelogičen zaključek sodišča prve stopnje, da so stranke sklenile pogodbo samo za del (enodružinske) hiše, ki stoji na parc. št. 10, ne pa tudi za del, ki stoji na parc. št. 277/2, oziroma bi bil tak dogovor logičen le v primeru, da je mogoče šteti del hiše na parc. št. 277/2 za samostojni del, ki ima lahko svojo parcelno številko. Če bo sodišče prve stopnje ugotovilo, da del objekta dejansko stoji na parc. št. 277/2 k.o. E., bo moralo pozvati tožečo stranko, da postavi določen zahtevek (predmet stvarnih pravic so na podlagi načela specialnosti lahko samo individualno določene stvari, pri nepremičninah je to zemljiška parcela).
3. Določba drugega odstavka 7. člena Zakona o prometu nepremičnin ne predstavlja pravne podlage za pridobitev lastninske pravice na podlagi zakona, kot to napačno meni tožeča stranka, funkcionalno zemljišče pa tudi sicer ni stvarnopravni pojem, ampak gre za pojem s področja prostorskega planiranja, ki nima stvarnopravnih posledic.
Skupna značilnost spolnih napadov iz XIX. poglavja KZ je, da storilec na telesu žrtve ali brez njegovega dotikanja zadovoljuje spolni nagon. Po prevladujočem stališču teorije in sodne prakse, opredeljuje pojem „spolno dejanje“ v smislu zakonskega znaka poleg fizičnega načina izvršitve dejanje tudi storilčev namen zadovoljitve spolnega nagona. Po tem merilu pa se spolno dejanje tudi razlikuje od drugih podobnih dejanj, ki niso spolno motivirana, kar je pomembno za pravilno pravno opredelitev posameznih ravnanj.
Ob ugotovitvi, da so obdolženčeva ravnanja, ki nedvomno pomenijo fizičen poseg v spolno integriteto oškodovank, izhajala iz zasledovanja spolnega ugodja in storjena v zvezi s službeno obveznostjo in razmerjem, to je zaradi dogovora oškodovank za ustni izpit oziroma prevod oziroma obiska predavanj in vaj pri predmetu, v obravnavanem primeru ni mogoče pritrditi izvajanju pritožbe, ki si prizadeva obdolžencu očitana kazniva dejanja okvalificirati kot grdo ravnanje.
izvršba - družbeniki izbrisane družbe - odločba ustavnega sodišča - učinki razveljavitve zakona
Ustavno sodišče RS je z odločbo U-I-117/07 z dne 21.06.2007 razveljavilo določbo I. odstavka 4. člena ZFPPod-B, na kateri temeljita izpodbijana sklepa, in hkrati odločilo, da se vsi sodni in upravni postopki, ki tečejo zoper družbenike izbrisanih družb, nadaljujejo po ureditvi, kot je veljala do uveljavitve ZFPPod-B. V tem primeru gre za razmerji, ki sta nastali pred dnem, ko je razveljavitev začela učinkovati, o katerih pa do dneva učinkovanja ustavne odločbe ni bilo pravnomočno odločeno, zato se zakon, ki ga je ustavno sodišče razveljavilo, ne uporablja za ta razmerja. Zato je sodišče prve stopnje ravnalo nepravilno, ko je ustavilo izvršbo.
Posest stvari in posest pravice (po ZTLR) sta dve obliki posesti. Posest stvari je dejanska oblast nad stvarjo (premično ali nepremično), medtem ko je za posest pravice značilno, da gre za trajno relativno stanje, v katerem nekdo dejansko izvršuje vsebino pravice, sposobno za posest (B. Sajovic, posest, Ur. l. RS Ljubljana 2000, stran 88) – na primer kot posest služnostne pravice ali pa tudi soposest. Od posesti pravice se torej bistveno razlikuje posest stvari, gre za drugo vrsto posesti, ki jo definira 24. čl. SPZ: gre za neposredno dejansko oblast nad stvarjo. Zato pritožbena navajanja tožeče stranke o tem, da bi lahko sodišče prve stopnje samo spremenilo zahtevek iz posesti pravice v posest stvari, niso utemeljena, saj ne gre za odnos več – manj, ampak za kvalitativno razliko, oziroma za dva različna zahtevka in z dvema različnimi podlagami.
začasna odredba - konkretiziranost navedb - uporaba sile
Zgolj pavšalne navedbe, da upniku nastaja težko nadomestljiva škoda, ki bo nastala dolžniku zaradi izdaje začasne odredbe, ne bo večja od tiste, ki bi nastala upniku zaradi njene neizdaje, in navedbe, da na strani dolžnika začasna odredba ne bo povzročila škode oz. bo ta neznatna, ne zadostujejo za ugoditev predlogu. Navedbe morajo biti namreč tako konkretizirane in podprte z relevantnimi dokazi, da si sodišče lahko ustvari jasno sliko, kakšna škoda nastaja predlagatelju, in tako oceni, ali gre res za težko nadomestljivo škodo, da lahko opravi tehtanje škod, ki bi posamezni stranki nastala v primeru izdaje oz. neizdaje začasne odredbe, oz. da lahko zanesljivo oceni, ali bi dolžniku z izdajo začasne odredbe res nastala zgolj neznatna škoda.
nasprotna tožba - rok - razlogi - konec izvršilnega postopka
Čeprav bi res lahko organizacija za plačilni promet upniku po nasprotni izvršbi odtegnila še kakšen znesek in ga nakazala dolžniku po nasprotni izvršbi, kar pa se v obravnavani zadevi sicer ni zgodilo, ni nobenega dvoma, da je upnik po nasprotni izvršbi za preplačilo v višini 1,052.041,80 SIT vedel že 22.06.2004, saj je bil o prometu na računu dnevno obveščen s strani svoje banke. Zato je trimesečni subjektivni rok za nasprotno izvršbo začel teči 23.06.2004 in se je iztekel 23.09.2004.
ZIZ ne predvideva izdaje posebnega sklepa o ustavitvi izvršbe v primerih, ko je upnik v izvršilnem postopku v celoti poplačan (kot npr. čl. 88/II ZIZ, čl. 95/I ZIZ, čl. 141/III ZIZ, ko so podane ovire pravne ali dejanske narave, zaradi katerih oprava izvršbe ni mogoča). Izdaja takšnega sklepa sicer ni protipravna in je lahko celo koristna, vendar pa ni odločilna za samo končanje izvršilnega postopka. Pritožbene navedbe, da mora sodišče za končanje izvršilnega postopka obvezno izdati sklep o ustavitvi postopka, so tako zmotne.
Ker je iz zaznamkov sodišča na predlogu priloženem stroškovniku mogoče povsem jasno razbrati, katere stroške je sodišče upniku priznalo, je izpodbijano odločitev o stroških, ki so upniku nastali z vložitvijo predloga za izvršbo na podlagi izvršilnega naslova, mogoče preizkusiti. Zato bistvena kršitev določb izvršilnega postopka, ki jo zatrjuje upnik v pritožbi, v konkretnem primeru ni podana.
Opominski stroški odvetnika niso stroški, ki bi bili potrebni za izvršbo, ker bi upnik lahko predlog za izvršbo vložil brez opomina. Opomin ni procesna predpostavka za vložitev predloga za izvršbo, zato kljub dejstvu, da je ta strošek upniku nastal, ni mogoče šteti, da je bil za izvršbo tudi potreben, kar je pogoj za njihovo priznanje po čl.38/V ZIZ. Po določbi tar.št. 38/4 Odvetniške tarife se lahko odvetniku prizna le strošek obrazloženega opomina pred tožbo.