odpoved najemne pogodbe - krivdni odpovedni razlog
Krivdni odpovedni razlog mora biti časovno opredeljen, navedena mora biti tudi frekvenca kršitev. Če se očitajo kršitve hišnega reda, mora biti priložen.
delna invalidska pokojnina - prijava pri zavodu za zaposlovanje
Tožniku, invalidu III. kategorije invalidnosti s pravico do dela s krajšim delovnim časom in priznano pravico do delne invalidske pokojnine, je delovno razmerje z 31. 12. 2004 prenehalo po njegovi volji. Ker se tožnik v predpisanem roku 30 dni po prenehanju delovnega razmerja ni prijavil kot brezposelna oseba pri pristojnem zavodu za zaposlovanje, je tožena stranka utemeljeno odločila o ustavitvi izplačevanja delne invalidske pokojnine z dnem 31. 12. 2004.
Ker upnik s skopimi navedbami v svojem predlogu, da dolžnik predloži seznam svojega premoženja (ob upoštevanju dejstva, da je bila premičninska izvršba na njegov predlog že dvakrat odložena, dolžnik pa je med postopkom delno poravnal svoj dolg), ni z zadostno stopnjo verjetnosti dokazal, da s predlaganim sredstvom izvršbe ne bo mogel biti v celoti poplačan, je sodišče prve stopnje njegov predlog pravilno zavrnilo.
Tudi v primeru, ko sodišče zavrne upnikov predlog za izvršbo, je upnik dolžan plačati sodno takso po III. odst. tar. št. 2 Zakona o sodnih taksah, saj je bilo sodno dejanje, to je izdaja sklepa o predlogu za izvršbo, opravljeno.
stiki med starši in otrokom - ponovna vzpostavitev stikov
Prav zaradi ponovne vzpostavitve stikov otroka z očetom je omejitev stikov na eno uro tedensko, po prepričanju pritožbenega sodišča, premalo, saj postopno navajanje na stik zahteva daljši čas. Če so stiki prekratki, ni mogoče izpeljati postopnega prilagajanja, kajti ena ura za takšno prilagajanje ne zadošča. V eni uri ni možno kvalitetno izpeljati stik, ki bi otroka vzpodbujal, da bi si v nadalje stikov z očetom tudi želel.
razmerja med starši in otroki - odvzem pravice do stikov – otrokovi stiki – pravica do stikov
Končna sodna odločitev z odvzemom pravice do stikov očetu s hčerko bi pomenila še nadaljnjo ohranitev takšnega stanja, kot je sedaj in popolnoma onemogočila komunikacijo očeta z otrokom in s tem možnost ponovne vzpostavitve stikov. Takšna odločitev ni v skladu s koristjo otroka, torej je v nasprotju z določbo 106. člena ZZZDR.
ZZVZZ člen 31, 31/1, 31, 31/1. Kolektivna pogodba za kulturne dejavnosti v Republiki Sloveniji člen 79, 79, 79.
nadomestilo plače - odsotnost dela zaradi bolezni
Višina nadomestila za čas odsotnosti z dela zaradi bolezni do 30 dni ureja kolektivna pogodba, za čas po tem (od 31. dne dalje) pa ZZVZZ. Ker je v zakonu določena osnova za navedeno nadomestilo povprečna mesečna plača oziroma povprečna osnova za plačilo prejemkov v koledarskem letu pred letom, v katerem je nastala začasna zadržanost z dela, valorizirana z rastjo povprečnih plač v državi, je potrebno pri osnovi za izračun višine nadomestila plače upoštevati vse dejanske prejemke tožnice, vključno z vsemi izplačanimi dodatki k plači.
pogodbena kazen - nemško pravo - dogovor o pogodbeni kazni ne glede na krivdo - garancijska funkcija pogodbene kazni - naklep ali malomarnost - ločeno obravnavanje zahtevka iz nasprotne tožbe
V predmetni zadevi je nastala zamuda brez dolžnikove krivde zaradi začasne odredbe, vendar nemško pravo nima določila, kot ga vsebuje 250. čl. OZ, po katerem upnik ne more zahtevati pogodbene kazni, če je do neizpolnitve ali zamude prišlo iz vzroka, za katerega dolžnik ne odgovarja. Po nemški sodni praksi mora dolžnik običajno odgovarjati za naklep in malomarnost. Vsekakor pa se lahko pogodbena kazen dogovori tudi z individualnim dogovorom za primer objektivne zamude, dajatve ali storitve, brez ozira na dolžnikovo krivdo. V tem primeru ima dogovor o pogodbeni kazni garancijsko funkcijo.
ZDSS-1 člen 6, 6/1, 6/1-a, 6, 6/1, 6/1-a. KPND člen 38, 38.
kolektivni delovni spor - izvrševanje kolektivne pogodbe - stranke postopka - individualni delovni spor
Odredba ministra za obrambo, s katero je ukinjen dodatek na delo v upravi, ne predstavlja neizvrševanja 38. člena KPND, v katerem so urejeni dodatki k plači. Iz tega razloga spor, s katerim se zahteva razveljavitev odredbe in izplačilo dodatka vsem delavcem, katerim je bil ukinjen, ni kolektivni delovni spor, glede na stranke (sindikat kot predlagatelj in Republika Slovenija kot nasprotna udeleženka) pa tudi ni individualni delovni spor.
pravica strank do udeležbe na naroku - pravica do izjave v postopku - dedovanje - dedovanje nepremičnin v naravi - članstvo agrarne skupnosti kot pogoj za dedovanje v naravi - zahtevek za izplačilo nujnega deleža v gotovini - namen ZPVAS
ZPVAS je potrebno uporabiti tudi v primeru, ko nobenemu od zakonitih dedičev ni mogoče v naravi vrniti premoženjskih pravic zaradi pravne nezmožnosti. Odločitev, da postane zapuščina last Republike Slovenije je zato zmotna.
Z opredelitvijo strank spora uvod sodbe dopolnjuje izrek v subjektivnem smislu in je z njim neločljivo povezan. Prav zaradi navedenega v izreku sodbe ni nujno ponavljati imen in priimkov, temveč zadostuje navedba „tožnik“ in „toženec“, saj sta stranki že natančno označeni v uvodu sodbe.
Sodišče v zemljiškoknjižnih postopkih odloča o pogojih za vpis samo na podlagi listin, za katere zakon določa, da so podlaga za vpis in na podlagi stanja vpisov v zemljiški knjigi.
ZPP člen 151, 154, 155, 151, 154, 155. OZ člen 149, 179, 185, 149, 179, 185.
prometna nesreča - vinjen voznik - soodgovornost oškodovanca - neuporaba varnostnega pasu - vzročna zveza - začasno zmanjšanje življenjskih aktivnosti - stroški izvedenca
Ob opisanih okoliščinah bi se moral tožnik, preden je prisedel v avtomobil, prepričati, ali je voznik trezen, saj je obstajala velika možnost, da temu ni tako. Ob le povprečni skrbnosti pa bi glede na okoliščine tudi moral ugotoviti, da je voznik pod vplivom alkohola. Če, kot zatrjuje v svojih navedbah, temu ni bilo tako, je ravnal malomarno.
Taka soodgovornost bi lahko prišla v poštev le v primeru, da bi bila neuporaba pasu na kakršenkoli način v vzročni zvezi z nastalo škodo. Gre za ugovorno navedbo, za katero je trditveno in dokazno breme na toženi stranki. Tožnik je vzročno zvezo zanikal in celo navajal, da bi bila škoda, če bi bil privezan, večja. Zgolj pavšalna navedba tožene stranke, da so praviloma posledice prometne nezgode ob uporabi varnostnega pasu manjše in da je imel drugi sopotnik manjše posledice (sedel je spredaj, tožnik pa zadaj), zato ne zadošča za ugotovitev vzročne zveze med neuporabo pasu in obsegom škode.
ZZK-1 člen 28, 161, 28, 161. ZGD-1 člen 12, 407, 12, 407.
firma družbe v likvidaciji - poočitba v zemljiški knjigi
V 407. členu ZGD-1 je določeno, da mora družba po vpisu začetka likvidacijskega postopka v register v svoji firmi uporabljati pristavek "v likvidaciji". Samo to dejstvo pa, kot pravilno navaja pritožba, pomeni razlikovanje družbe, ki je v likvidacijskem postopku od drugih družb, sporočilo javnosti, da ima družba v tem postopku spremenjene cilje, da družbo vodijo drugi organi.
Pri tem pa ne gre za spremembo firme in za uporabo omenjenega pristavka tudi ni treba spremeniti statuta ali sprejeti potrebnega sklepa skupščine.
Samo dejstvo, da ni opravljena poočitba glede likvidacije podjetja, ki je zemljiškoknjižni lastnik nepremičnin, ki so predmet prodaje, namreč ne morejo pomeniti ovire za predlagano vknjižbo lastninske pravice na kupca.
nujni sosporniki – pripoznava tožbenega zahtevka – stroški, ki jih povzročijo posamezni sosporniki s posebnimi pravdnimi dejanji
Tožene stranke imajo položaj nujnih sospornikov. Pritožnica je takoj pripoznala tožbeni zahtevek. Zato bi sodišče v obravnavani zadevi moralo uporabiti 4. odst. 161. člena ZPP, ki določa, da za stroške, ki jih povzročijo posamezni sosporniki s posebnimi poravdnimi dejanji niso odgovorni drugi sosporniki. Sprememba stroškovne odločbe se zato nanaša le na razmerje med toženimi strankami.
priposestvovanje - načelo zaupanja v zemljiško knjigo - materialno procesno vodstvo
Tožnica bi morala dokazati, da je tožena stranka ob pridobitvi – vpisu lastninske pravice, vedela, da pridobiva tujo stvar, ali pa, da bi le to ob primerni skrbnosti morala vedeti. Vednost pa je podana takrat, kadar je posest drugega dobro vidna, očitna (npr. zasedeno stanovanje), ne zahteva pa se od pridobitelja, da npr. raziskuje ali morda nekdo drug izkorišča ta gozd. Uporaba 285. čl. ZPP je potrebna le, kadar je potrebno razčistiti sporno dejansko stanje in sporno pravno razmerje.
ZDR člen 7, 7/2, 110, 111, 111/1, 111/1-4, 125, 125/2, 125/4. Kolektivna pogodba za dejavnost zdravstva in socialnega varstva člen 6.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poskusno delo – trajanje poskusnega dela
Kolektivna pogodba dejavnosti določa najdaljši čas trajanja poskusnega dela v odvisnosti od zahtevnosti dela: za dela, ki sodijo v V. skupino zahtevnosti, lahko poskusno delo traja največ dva meseca. Glede na to, da se je v pogodbi o zaposlitvi mogoče dogovoriti le za pravice, ki so za delavca ugodnejše, je bilo trimesečno poskusno delo nezakonito določeno. Iz tega razloga je nezakonita tudi izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz razloga neuspešno opravljenega poskusnega dela.
ZPPSL člen 10, 10/2, 131, 132. SPZ člen 128, 128/1.
stečajni postopek – posebna stečajna masa – ločitveni upniki – stroški, ki se poplačajo iz posebne stečajne mase
Ni pravne podlage, da bi se v primeru, ko posebna stečajna masa zadošča za poplačilo stroškov in za celotno poplačilo vseh ločitvenih upnikov, za znesek teh stroškov zmanjševal znesek namenjen poplačilu ločitvenega upnika.