ZOR člen 10, 12, 13, 15, 52, 53, 56, 103, 141, 10, 12, 13, 15, 52, 53, 56, 103, 141.
ničnost pogodbe - dopustnost pravne podlage - temeljna načela ZOR
Dogovori o obrestni meri v višini ..... 6,5% mesečno v posojilnih pogodbah glede na dejanske pomene in ekonomske okoliščine, niso bili v nasprotju z moralo in tudi ne s temeljnimi načeli ZOR.
V sklepu o utesnitvi izvršbe mora biti razvidno, kako je sodišče vračunavalo delna plačila, pri čemer mora biti vračunavanje stroškov, obresti in glavnice opravljeno po 313. členu ZOR.
Če tožeča stranka ne pride na narok za glavno obravnavo, svojo odsotnost pa opraviči šele po naroku, je to lahko razlog za vrnitev v prejšnje stanje, ne pa pritožbeni razlog zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja (ker sodišče ni ugotovilo dejstev, ki bi jih tožeča stranka navedla, če bi na narok prišla), sodišče prve stopnje pa je ravnalo pravilno, ko je narok opravilo.
ZPP (1977) člen 9, 10, 188, 278, 354, 354/2, 368, 9, 10, 188, 278, 354, 354/2, 368. ZOR člen 324, 324/2, 324, 324/2.
denarna terjatev iz delovnega razmerja - zamuda pri izpolnitvi - objektivna kumulacija zahtevkov
Objektivna kumulacija zahtevkov po 188. člen ZPP ni dolžnost, pač pa pravica stranke, zato tožniku, ki je zoper isto stranko vložil več tožb z različnimi zahtevki iz delovnega razmerja, ni mogoče očitati zlorabe pravice iz 10. člena ZPP. Za denarne terjatve iz delovnega razmerja ni potreben opomin, saj so za izplačilo plač in drugih prejemkov določeni roki, zato sodišče s priznanjem zakonitih zamudnih obresti od dospelosti mesečne plače dalje, brez predhodnega opomina, ni kršilo 2. odst. 324. člena ZOR.
ZPod člen 145, 145b, 145, 145b, 145, 145b. KZ člen 244, 244/1.
zloraba položaja - prenos poslovnega kapitala - oškodovanje družbenega premoženja
Pritožbeno sodišče je ugodilo pritožbi okrožnega državnega tožilca zoper sodbo Okrožnega sodišča, s katero so bili obtoženci oproščeni obtožbe v smeri kaznivega dejanja zlorabe položaja ali pravic po členu 244/II in I ter kaznivega dejanja pomoči h kaznivemu dejanju zlorabe položaja ali pravic po členu 244/II in I v zvezi s členom 27 KZ. Upravičeno namreč okrožni državni tožilec opozarja na to, da se določilo člena 145 b Zakona o podjetjih nanaša izključno le na primere podjetij v sestavljenih oblikah, kot je to razvidno iz naslova V a poglavja navedenega zakona "spremembo oblike organiziranja sestavljenih oblik". V danem primeru pa ni šlo za podjetje iz tako imenovanih sestavljenih oblik. Tako je nedvomno moč zaključiti, da pri brezplačnem prenosu poslovnega sklada s strani obravnavnih pravnih oseb ni šlo za prepojitev, razdelitev, spojitev podjetij in podobno. V konkretnem primeru je šlo za pravne osebe, ki statusno niso bile povezane. Pri tem ni prezreti odločbo Ustavnega sodišča z dne 13.7.1993, iz katere je razvidno, da je prenos družbenega kapitala med subjekti v družbeni lastnini dopusten, v kolikor je kavza v koncentraciji družbenega kapitala, pri čemer pa še nadaljuje, da je drugi pogoj kapitalska povezava znotraj sestavljenih organizacij, ki jih določa V a poglavje Zakona o podjetjih. Prav tako pa nadalje okrožni državni tožilec opravičeno opozarja, da so ves čas in tudi v času storitve obravnavanega dejanja veljala določena pravila poslovanja z družbenimi sredstvi, ter da razpolaganje z njimi ni smelo potekati v nasprotju z načeli poslovne vestnosti in poštenja dobrega gospodarja.
Terjatev iz pogodbe, s katero se je hipotekarni dolžnik zavezal, da bo vplačal kapitalski vložek v denarju v določeno družbo, je denarna terjatev, ki jo je dopustno zavarovati s hipoteko.
Pravno relevantna škoda, kakršna se zahteva za odlog izvršbe, ne more biti direktno v izpolnitvi same obveznosti (na katero je v konkretnem primeru dolžnik mogel in moral računati že od izvršljivosti izvršilnega naslova), pač pa mora škoda nastati posebej oziroma se mora odraziti v nekih drugih dobrinah.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - obrazložitev ugovora - negativno dejstvo
Ugovor, da upnikova terjatev sploh ni nastala, pomeni negativno dejstvo, ki ga dolžnik po sami naravi stvari niti ne more dokazovati, pač pa lahko (in mora) upnik dokazovati, da zatrjevano negativno dejstvo ne obstaja, zato je dolžnik s takšnimi navedbami obrazložil svoj ugovor v smislu 2. odst. 53. čl. ZIZ.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - deloma obrazložen ugovor
Ugovor zoper sklep o izvršbi, izdan na podlagi verodostojne listine, mora biti obrazložen v smislu določbe 2. odst. 53. člena ZIZ.Dolžnik je v ugovoru navedel, da je bil račun št. 3-97-12496 plačan po asignacijski pogodbi z dne 13.2.1996 in z dne 9.10.1996 ter v dokaz predložil asignacijsko pogodbo z dne 13.2.1996 ter izpisek iz konta z dne 28.3.1998. S tem je navedel dejstva, zaradi katerih nasprotuje izvršbi glede plačila zakonitih zamudnih obresti v znesku 110.468,70 SIT s pripadki, v dokaz svojih trditev pa je predložil tudi dokazila, kot to zahteva 2. odst. 53. člena ZIZ. Glede preostalega zneska, to je glavnice v višini 25.991,97 SIT s pripadki po računu številka 5-97/10397, pa je dolžnikov ugovor povsem neobrazložen in zato neutemeljen (2. odst. 53. člena ZIZ), saj v ugovoru dolžnik ni navedel nobenih dejstev, s katerimi bi utemeljil svoje oporekanje obstoju in višini tudi tej upnikovi terjatvi.
Terjatev upnika na prepoved vnovčenja akceptnega naloga za znesek čiščenja gradbišča, to čiščenje pa je dolžnik zavedel v gradbeno knjigo, ni verjetno izkazana.
Zato, da je mogoče v pravdi izdati začasno odredbo v zavarovanje nedenarne terjatve, morajo biti izpolnjeni pogoji po 1. in 2. odst. 272. člena ZIZ, poleg tega pa mora obstajati povezava med zavarovanjem, ki ga uveljavlja tožeča stranka, s predlagano začasno odredbo in tožbenim zahtevkom.
ZIP člen 202, 202. ZIZ člen 34, 34/3, 141, 141/2, 34, 34/3, 141, 141/2.
opravljanje izvršbe - izvršba na sredstva na dolžnikovem računu - sprememba sredstev in predmetov izvršbe - ustavitev izvršbe
ZIP ni vseboval določbe, kot jo ima sedaj veljavni ZIZ v 2. odst. 141. čl., ki določa, da če v enem letu po prejemu sklepa o izvršbi na dolžnikovem računu ni priliva sredstev, sodišče izvršbo ustavi. ZIP je v 202. čl. izrecno določal, da se v takšnih primerih izvršba ne ustavi, temveč mora banka neizvršljiv sklep obdržati v evidenci.
Glede na takšne določbe ZIP je mogoče 2. odst. 141. čl. ZIZ uporabiti samo za sklepe, ki so v evidenci bank eno leto od uveljavitve ZIZ, torej od 15.10.1998. V prehodnem obdobju je potrebno sklepe o izvršbi na sredstva na dolžnikovih računih, ki so postali pravnomočni še po določilih ZIP, obravnavati v smislu 202. čl. ZIP, saj bi sicer sodišče prekršilo upnikove procesne pravice.
ZOR člen 18, 18/2, 171, 171/1, 172, 172/1, 18, 18/2, 171, 171/1, 172, 172/1. ZZVZZ člen 74, 74/2, 81, 81/1, 94, 94/2, 74, 74/2, 81, 81/1, 94, 94/2.
odškodninska odgovornost pravne osebe za škodo, ki jo povzroči njen organ - ZZZS
Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije lahko odškodninsko odgovarja za škodo, ki jo utrpi zavarovanec, če se ugotovi, da zdravniški komisiji I. in II. stopnje nista ravnali s skrbnostjo dobrega strokovnjaka. Zdravniški komisiji sta organa Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, v skladu s 1. odst. 172. in 1. odst. 171. člena ZOR, v zvezi z določbo 70. člena, pa pravna oseba odgovarja za škodo, ki jo njen organ povzroči tretji osebi pri opravljanju ali v zvezi z opravljanjem svojih funkcij.
prenehanje družbe po skrajšanem postopku - subjektivna sprememba tožbe
Družbenik d.o.o., katera je prenehala po skrajšanem postopku, ki je podal izjavo o prevzemu obveznosti plačila morebitnih preostalih obveznosti družbe, je njen pravni naslednik, zaradi česar se spremembi tožbe v tem smislu ne more upirati.
kazensko materialno pravo - kazensko procesno pravo
VSM30042
KZ člen 213, 213/1, 213/3, 213, 213/1, 213/3.
rop - kršitev kazenskega zakona - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Kazenski zakon je kršen le tedaj, ko sodišče na pravilno in popolno ugotovljeno dejansko stanje kazenski zakon napačno uporabi ali pa ga sploh ne uporabi. Kršitev kazenskega zakona torej vselej predpostavlja, da je bilo dejansko stanje pravilno ugotovljeno.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - obrazložitev ugovora - negativno dejstvo
Dolžnik je v ugovoru z dne 4.10.1999 glede upnikove terjatve navedel, da SiOL storitev ni uporabljal, zato le-teh ni dolžan plačati. S tem je navedel negativna dejstva. Takšnih dejstev pa dolžnik po naravi stvari ne more dokumentirati z dokazi v smislu 2. odst. 53. člena ZIZ. Dejstvo, da je dolžnik uporabljal SiOL storitve, katerih plačilo v tem postopku uveljavlja upnik, mora dokazati upnik. Zato za obrazložitev ugovora zadostuje zgolj dolžnikova trditev, da SiOL storitev ni koristil.
ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi na podlagi verodstojne listine
Ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine, v katerem le-ta priznava obstoj upnikove terjatve, navaja pa, da je bil sklenjen z upnikom dogovor o obročnem plačilu, je treba obravnavati kot ugovor zoper del, v katerem je dovoljena izvršba.
Predlog upnika za izdajo začasne odredbe z izročitvijo sporne stvari v hrambo in tožbeni zahtevek na izročitev te stvari upniku nista identična, in je zato možno izdati začasno odredbo z izročitvijo sporne stvari v hrambo.