ZAVAROVANJE TERJATEV – STEČAJNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL0074720
ZIZ člen 62, 260, 264. ZFPPIPP člen 59, 59/2, 131, 131/1, 132. ZZK-1 člen 7.
ustavitev postopka zavarovanja – predhodna odredba - pogojna zastavna pravica – razvezni pogoj – vpliv stečajnega postopka na izvršilni postopek
Po začetku stečajnega postopka proti dolžniku ni dovoljeno izdati sklepa o izvršbi. Z začetkom stečajnega postopka postane gotovo, da upnik pogojev za dovolitev izvršbe zaradi izterjave terjatve, v zavarovanje katere je bila izdana predhodna odredba, ne bo izpolnil in da se je izpolnil razvezni pogoj.
ZIPRS1314-A člen 60.a, 60.a/1, 60.a/3. ZDDV-1 člen 33, 33/1. ZOdvT tar. št. 3100.
sprememba stopnje davka na dodano vrednost (DDV) - nastanek obveznosti obračuna DDV - datum opravljenih odvetniških storitev - nagrada za postopek
V obravnavani zadevi so bile vse odvetniške storitve opravljene pred 1.7.2013, ko je stopil v veljavo Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2013 in 2014 (ZIPRS1314 – A, Ur. list RS, št. 46/2013). V prvem odstavku 60.a člena tega zakona je splošna stopnja DDV z 20 % dvignjena na 22 %. Obdavčljiv dohodek in s tem obveznost obračuna DDV pa nastane, ko je blago dobavljeno ali so stvari opravljene (prvi odstavek 33. člena Zakona o davku na dodano vrednost – ZDDV-1). Zato se tudi v konkretnem primeru za odvetniške storitve, ki so bile v celoti opravljene pred 1.7.2013, DDV obračuna po stopnji 20 %, kot je to pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje (tretji odstavek 60.a člena ZIPRS1314 – A).
pravica do pritožbe – pravica do pritožbe prekrškovnega organa
Sodišče prve stopnje ni odpravilo odločbe prekrškovnega organa, pač pa je poseglo v odločitev prekrškovnega organa tako, da je kršitelju namesto globe izrečene s plačilnim nalogom prekrškovnega organa izreklo opomin. Takšna sprememba odločbe prekrškovnega organa pa ne daje zakonske podlage za pravico do pritožbe prekrškovnemu organu, saj bi to pravico imel le v primeru, da bi sodišče hkrati s spremembo odločbe prekrškovnega organa ustavilo postopek o prekršku.
starostna pokojnina - pokojninska osnova - nova odmera - redni študij - dokup študija - dokup za izpolnitev pogojev in odmero pokojnine - plačilo prispevkov
Tožnici je bil dokup študijskega leta in njegovo vštetje v zavarovalno dobo omogočen v primeru predhodne izpolnitve obveznosti plačila prispevkov v določenem roku. Ker tožnica za čas študija ni plačala prispevkov, ni izpolnjen pogoj iz 198. člena ZPIZ-1 za vštetje enega leta zaključenega dodiplomskega študija v zavarovalno dobo. Zato tožničin tožbeni zahtevek, da se kupljeno leto študija všteje v pokojninsko osnovo, ni utemeljen.
sodna razveza pogodbe o zaposlitvi - odškodnina - reintegracija - škoda zaradi nezakonite odpovedi pogodbe o zaposlitvi - kriteriji za odmero
Pri odškodnini po 118. členu ZDR gre za odškodnino za bodočo ocenjeno škodo v višini od 1 do 18 plač, kriterije za njeno odmero pa je oblikovala sodna praksa in se vežejo na skupno delovno dobo delavca, delovno dobo pri delodajalcu, zaposlitvene možnosti delavca, s tem v zvezi pa predvsem njegovo starost, izobrazbo oziroma poklic, zdravstveno stanje, stanje na trgu dela, aktivnosti delavca pri iskanju zaposlitve.
Tožbeni zahtevek tožnika (v osebnem stečaju) se v tem individualnem delovnem sporu nanaša tudi na obračun ter izplačilo nadomestila plače in drugih prejemkov, ki na podlagi 1. točke čl. 389/1 ZPFPPIPP spadajo v stečajno maso. Ker je odločitev o tem delu tožbenega zahtevka neposredna odvisna od odločitve o zakonitosti in pravni pravilnosti izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi (v kolikor tožba za ugotovitev nezakonitosti izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi ne bi bila vložena ali bi bila vložena po izteku roka iz čl. 200/3 ZDR-1, bi tožnik izgubil možnost zahtevati meritorno odločitev o ugotovitvi nezakonitosti izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, s tem pa tudi možnost zahtevati, da bi bilo njegovemu denarnemu delu tožbenega zahtevka ugodeno), je stečajna upraviteljica lahko vložila predmetno tožbo, s katero uveljavlja tožnik od tožene stranke tudi denarne zahtevke.
Tožena stranke je tožniku podala izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi po 4. alineji čl. 110/1. Tožniku je bil očitan izostanek od dela, in da o razlogih za svojo odsotnost ni obvestil delodajalca. Tožnik je bil v kritičnem času hospitaliziran v psihiatrični bolnici. Ker svoje dolžnosti obveščanja ni bil sposoben izpolniti, je s tem verjetno izkazal obstoj svoje terjatve glede nezakonitosti izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi.
invalidnost I. kategorije - III. kategorije - invalidska pokojnina
Izvedenski organ je ugotovil, da delovno mesto rudarja, glede na obremenitve in škodljivosti, zahteva dobro zmogljivost srčno-žilnega sistema, dihal, gibal in čutil in menil, da je tožnik zmožen opravljati enostavna, lahka, nenormirana dela, delo brez dolgotrajne hoje ali stoje, delo v ugodnih klimatskih in mikroklimatskih pogojih v polnem delovnem času, torej da je pri njemu podana preostala delovna zmožnost. Pri tožniku je tako zaradi posledic bolezni podana invalidnost III. kategorije.
ZP-1 člen 2, 2/2, 42, 42/1, 154, 154/1, 154/1-2, 156. ZP-1H člen 30, 30/11. ZPrCP člen 46, 46/5, 46/5-2.
zastaranje pregona - milejši zakon - procesna predpostavka za začetek postopka - hitri ali redni sodni postopek
Prekrškovni organ mora začeti postopek o prekršku (hitri ali redni sodni postopek), ki je bil ugotovljen s tehničnimi sredstvi in storilec s kršitvijo ni bil seznanjen, v roku 30 dni od dneva storitve le-tega.
Pri določbah procesnega prava je ključen trenutek opravljanja procesnega dejanja, zato se uporabijo tiste določbe, ki veljajo v času obravnavanja prekrška, zaradi česar zanje pravilo milejšega zakona iz drugega odstavka 2. člena ZP-1 ne velja.
Za ugotovitev, ali ima odločba (plačilni nalog) predpisane sestavine, je pomembna odločba, ki je bila kršitelju vročena. Smisel določbe o navedbi prekrškovnega organa, ki je odločbo izdal, je namreč v uresničevanju pravice kršitelja do pravnega sredstva, saj sicer ne bi vedel na koga zahtevo za sodno varstvo nasloviti. V obravnavani zadevi ni dvoma, da je plačilni nalog izdal prekrškovni organ Policijske postaje in zato sodišče prve stopnje tudi ni imelo razloga za odpravo plačilnega naloga, češ da ne more presoditi, ali je izdajatelj plačilnega naloga za to pristojen.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - plačilo za delo - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Tožeča stranka ni opravljala zahtevnejših del in nalog, ki so bila določena za delovno mesto področni svetovalec I., oziroma del, ki bi po vsebini ustrezale nalogam pomočnice direktorja oziroma namestnice direktorja. Zato njen zahtevek na plačilo razlike v plači med plačo, ki jo je prejela po pogodbi o zaposlitvi za delovno mesto področni svetovalec in plačo, ki bi jo prejela, če bi delala na delovnem mestu „namestnik direktorja“, ni utemeljen.
Tožena stranka je tožeči stranki v opozorilu pred redno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga očitala, da ni upoštevala navodil nadrejenega (direktorja družbe) ter ni pravočasno do seje sveta javne agencije izročila dokumentacije, ki se je od nje zahtevala. Po svoji naravi pri tej kršitvi ne gre za očitek, ki bi bil vezan na izvrševanje del in nalog po prvi pogodbi o zaposlitvi, ki je s sklenitvijo nove (druge) pogodbe o zaposlitvi prenehala veljati, temveč gre za očitek, ki predstavlja kršenje splošnih obveznosti iz delovnega razmerja, to je ravnanja po navodilih delodajalca (prim. prvi odstavek 4. člena ZDR), ki predstavlja enega izmed elementov delovnega razmerja. Zato se ta kršitev, kljub kasnejši sklenitvi pogodbe o zaposlitvi z nekoliko drugačnim opisom del in nalog, šteje za splošno kršitev pogodbenih obveznosti in predstavlja veljavno podlago za kasnejšo redno odpoved pogodbe o zaposlitvi, ki je bila sklenjena po storitvi te kršitve, seveda ob predpostavki, da je ta očitek tožeči stranki utemeljen.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – SODNI REGISTER – PRAVO DRUŽB
VSL0063627
ZPP člen 181, 181/2. ZSReg člen 41, 41/3. ZGD-1 člen 476, 481.
ugotovitvena tožba – ugotovitev ničnosti listine – akt o ustanovitvi – pravni interes – prenos poslovnega deleža – predkupna pravica
Tožba na ugotovitev ničnosti listine je dopustna le, če je tako določeno s posebnimi predpisi ali med drugim, če ima tožeča stranka pravno korist od ugotovitvene sodbe. Prvi primer take tožbe je npr. tožba na ugotovitev ničnosti skupščinskega sklepa. Vendar take tožbe tožeča stranka ni vložila. Zato bi morala izkazati pravni interes za iztoževani ugotovitveni zahtevek.
Korist, ki jo tožeča stranka pričakuje od ugotovitvene tožbe, mora biti pravna, ekonomski (gospodarski) interes ne zadošča.
Predkupni upravičenec lahko zahteva razveljavitev prenosa poslovnega deleža (na neupravičeno osebo) in prenos le-tega nase le, če hkrati postavi zahtevek, da se poslovni delež pod enakimi pogoji proda njemu.
ZDR člen 184. OZ člen 131, 132, 179, 179/1, 179/2.
odškodninska odgovornost delodajalca – nezgoda pri delu – odmera višine odškodnine - nepremoženjska škoda
Zavarovalnica, pri kateri je imela tožena stranka zavarovano svojo odgovornost, je tožniku pred pravdo izplačala odškodnino za nematerialno škodo. Ker višina odškodnine za posamezne vrste odškodnine ni navedena, je potrebno že izplačani znesek odšteti od skupaj priznane odškodnine iz vseh naslovov.
ZSV člen 18.a. Pravilnik o pogojih in postopku za uveljavljanje pravice do izbire družinskega pomočnika člen 3, 5.
družinski pomočnik - pravica do izbire družinskega pomočnika
V zvezi s priznanjem pravice do družinskega pomočnika ni pomembno, na kakšen način in kdaj je nastala funkcionalna prizadetost, torej ali je nastala v otroški oz. mladostni dobi ali pa kasneje. Za priznanje pravice do družinskega pomočnika je bistveno, da je funkcionalna prizadetost nastala, pri čemer vzrok zanjo ni relevanten. Relevantno pa je, v kakšnem obsegu se neka funkcionalna prizadetost izkazuje, to je, da funkcionalna prizadetost med drugim dosega stopnjo težke motnje v duševnem razvoju, oz. da gre za osebo, ki potrebuje pomoč pri opravljanju vseh osnovnih življenjskih potreb. Tožnik teh pogojev ne izpolnjuje, zato njegov tožbeni zahtevek, da se mu prizna pravica do družinskega pomočnika, ni utemeljen.
ZPrCP člen 43, 43/5, 105, 105/5, 105/5-4. ZST-1 člen 11, 11/2.
dokazna ocena - dejansko stanje - delna oprostitev plačila sodne takse
Sodišče prve stopnje je na podlagi izvedenega dokaznega postopka ugotovilo vse okoliščine, ki so zakonski znaki prekrškov, tako obdolženec s pritožbenimi navedbami očitno podaja svoje videnje dogodka, ki se ne ujema z ugotovljenim dejanskim stanjem prekrškov.
Višje sodišče obdolženca delno oprosti plačila sodne takse, če bi bila s plačilom celotnega zneska občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja.
Res je, da po ustaljeni sodni praksi velja za terjatev upravnika za povračilo stroškov, ki jih je poravnal namesto etažnega lastnika zastaralni rok iz 6. točke I. odst. 355. čl. OZ, vendar pa gre v tem primeru za drugačno situacijo. Upravnik je te stroške neuspešno izterjeval od stanovalca, ker ni vedel, da je bila lastnica že toženka. Zato je pravna podlaga zahtevka v 197. čl. OZ, za takšno terjatev pa velja splošni zastaralni rok iz 346. čl. OZ.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog - akt o sistemizaciji
Pri presoji utemeljenosti poslovnega razloga je Vrhovno sodišče RS že večkrat sprejelo stališče, da pri odločitvi o prenehanju potreb po delu delavca na določenem delovnem mestu za obstoj poslovnega razloga delodajalcu ni potrebno tudi formalno spreminjati akta o organizaciji in sistemizaciji delovnih mest s formalno ukinitvijo tega delovnega mesta.
Zaradi ukinitve delovnega mesta, ki ga je zasedal tožnik, je prenehala potreba po delu tožnika pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi, zato je bil podan utemeljen poslovni razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi v smislu določb prve alineje prvega odstavka in drugega odstavka 88. člena ZDR.
ZJU člen 6, 17, 147, 147/1, 147/2, 149, 149/1, 150, 150/1. ZSPJS člen 28.
javni uslužbenci - premestitev - dodatek za dvojezičnost
Tožena stranka je dokazala obstoj delovnih potreb (spremenjena sistemizacija dela) za premestitev tožnice na delovno mesto inšpektor za okolje v naziv inšpektor II, pri katerem znanje jezika narodne skupnosti ni pogoj za opravljanje dela.
Tožnica je bila s sklepom pravilno premeščena na ustrezno delovno mesto, za katero izpolnjuje predpisane pogoje in ga je sposobna opravljati, to je na na enako delovno mesto kot prej (inšpektor za okolje), s to razliko, da gre za delovno mesto, za katero se ne zahteva znanje madžarskega jezika. Ker tožnica s premestitvijo ni soglašala in ni želela podpisati aneksa k pogodbi o zaposlitvi, ji je tožena stranka, v skladu s prvim odstavkom 150. člena ZJU, pravilno izdala sklep o premestitvi.
vrstni red poplačila terjatev iz kupnine za prodano nepremičnino - preživninska terjatev - zapadlost prednostne terjatve - pravočasna priglasitev stroškov upnika
Res mora hipotekarni upnik vedno računati s prednostnim poplačilom privilegiranih terjatev iz 197. člena ZIZ, vendar bi bil njegov pravni položaj ob ustanovitvi hipoteke preveč negotov, če poplačilo vseh zakonsko določenih privilegiranih terjatev ne bi bilo omejeno na zadnje leto pred izdajo sklepa o izročitvi nepremičnine.
Ni res, da upnik ni dolžan tistih izvršilnih stroškov, za katere ve in ve tudi za njihovo višino, priglasiti takoj, ko je zanje izvedel in izvedel za njihovo višino. Res je sicer o temelju za povrnitev stroškov v konkretnem primeru že odločeno v sklepu o izvršbi, vendar je treba glede vsakega zahtevanega stroška, ki mora biti priglašen in to pravočasno, oceniti in presoditi njegovo potrebnost in o tem izdati sklep in tako dati strankam možnost pritožbe.
ZDR člen 6.a, 6.a/1, 44, 110, 110/1, 111, 111/1, 111/1-3.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - neupravičen izostanek z dela – obveščanje delodajalca - spolno nadlegovanje na delovnem mestu - obveznost varovanja delavčeve osebnosti - dostojanstvo pri delu - odškodninska odgovornost delodajalca
Tožnica je podala pisno odpoved pogodbe o zaposlitvi toženi stranki in predlagala datum prenehanja pogodbe o zaposlitvi. Gre za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi, v tem primeru pa je tožnico zavezoval 60 dnevni odpovedni rok, ki je bil določen v pogodbi o zaposlitvi. Tožnica po datumu, ko je podala odpoved pogodbe o zaposlitvi ni več prišla na delo, čeprav tožena stranka na njene predloge za izrabo rednega letnega dopusta za preteklo in tekoče leto ter upoštevaje nadure ni reagirala. Tožnica tako več kot pet dni zaporedoma ni prišla na delo, o razlogih za svojo odsotnost pa ni obvestila tožene stranke, čeprav bi to morala in mogla storiti, zato je bil podan utemeljen razlog za podajo izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi po 3. alineji prvega odstavka 111. člena ZDR.
Med tožnico in prokuristom delodajalca ni šlo zgolj za delovnopravni in poslovni odnos, saj v delovnem razmerju ni običajno, da prokurist delodajalca delavko pokliče k sebi na dom in ji ponuja v odkup oziroma na ogled prestižno torbico. Drugih delavcev prokurist ni vabil na dom. Ravnanja prokurista niso bila dopustna. Upoštevajoč njegov položaj pri toženi stranki, starost in izkušnje bi se moral zavedati, da lahko imajo njegova ravnanja posledice v smislu očitkov spolnega in drugega nadlegovanja delavca na delovnem mestu, kar je v predmetni tožbi zatrjevala tožnica. Ravnanja prokurista so imela znake kršenja prepovedi spolnega in drugega nadlegovanja na delovnem mestu in so protipravna ter nasprotujejo varovanju in spoštovanju delavčeve osebnosti ter njegovega dostojanstva na delovnem mestu in pomenijo kršitev 44. člena ZDR. Ravnanje prokurista je pri tožnici povzročilo psihično stisko, ki je bila izvor duševnih bolečin. Zato so podani elementi odškodninske odgovornosti tožene stranke za vtoževano škodo iz naslova spolnega nadlegovanja na delovnem mestu v smislu določbe 6.a čl. ZDR.
Glede na to, da je bila anonimna prijava podprta s fotografijami, ovaditeljica pa je, kot so ugotovili policisti, solastnica stanovanjske hiše na naslovu K. 1, ki ima pravico do vstopa v hišo in pravico do uporabe vseh prostorov v hiši, torej tudi prostora, kjer je fotografirala prostor za gojenje prepovedane droge, zbrani dokazi nedvoumno izpolnjujejo obstoj utemeljenih razlogov za sum kot pogoja za odreditev hišne preiskave. Obtoženec se s samovoljno menjavo ključavnic, s čimer je skušal bivši partnerici onemogočiti izvrševanje zakonite posesti stanovanjske hiše, ne more uspešno sklicevati na kršeno pravico do zasebnosti.