neupravičeno zaplenjeno premoženje na podlagi krivičnih kazenskih povojnih obsodb - ločevanje med zahtevkom po ZIKS in zahtevkom po ZDen
Podlaga za vračanje premoženja je bodisi v določbah ZDen ali pa v razveljavitvi povojnih obsodilnih kazenskih sodb, na podlagi katerih je bila odrejena zaplemba premoženja. Vračanje premoženja na osnovi ZDen je praviloma rezervirano za upravne postopke, razen v primerih iz člena 5 ZDen. Nasprotno pa o vračanju neupravičeno zaplenjenega premoženja na podlagi krivičnih kazenskih povojnih obsodb odločajo sodišča. V danem primeru so trditve tožnikov o podlagi za vračanje v tem primeru res skope in celo nepopolne, vendar pa le ni mogoče prezreti, da so se v predlogu sklicevali tudi na podan predlog za vrnitev obravnavanih nepremičnin na Okrajno sodišče v Slovenski Bistrici z dne 11. 7. 1996, ki ga je sodišče prve stopnje v dokaznem postopku tudi vpogledalo. Do tega dokaza se ni opredelilo, čeprav iz tega predloga izhaja, da se tožniki sklicujejo ravno na razveljavitev kazenske obsodilne sodbe, s katero je bila odrejena zaplemba premoženja. Na osnovi tega bi lahko sodišče prve stopnje sklepalo, da je podlaga za vrnitev premoženja bila v določbah ZIKS (tudi sicer bi v okviru materialnoprocesnega vodstva lahko tožnike v tej smeri pozvalo k dopolnitvi trditvenega gradiva, v kolikor bi to štelo za potrebno). Glede na specialne določbe člena 145.c ZIKS (ki imajo podlago v določbah novele tega zakona ZIKS-G) sodišče prve stopnje ob pravilni uporabi materialnega prava ne bi smelo zaključiti, da pride v poštev v materialnopravnem oziru opiranje na člen 72 ZDen tudi v obravnavni smeri, torej pri obravnavanju odškodninskega zahtevka iz naslova nemožnosti uporabe oziroma upravljanja z vrnjenimi nepremičninami. Zato pač sodišče prve stopnje tudi kot upoštevno časovno obdobje ne bi smelo uporabiti že obdobje od uveljavitve ZDen dalje pa do vrnitve premoženja, ampak šele od pravnomočnosti razveljavitve kazni zaplembe premoženja v obravnavanem primeru.
sklep o začetku postopka za vzpostavitev zemljiškoknjižne listine – vročitev sklepa zemljiškoknjižnemu lastniku – pravica do izjave
Zemljiškoknjižni lastnici bi moral biti sklep o začetku postopka za vzpostavitev listin vročen, ker pa ji ni bil, ni mogla vložiti ugovora na podlagi 240. člena ZZK-1, zato ji ni bila omogočena pravočasna pravica do izjave. Njene navedbe je zato potrebno upoštevati v okviru nadaljnjih pravnih sredstev.
Sklep o oprostitvi, odlogu ali obročnem plačilu takse, kolikor se nanaša na takso za postopek o pritožbah, učinkuje od vložitve pritožbe oziroma njene napovedi in velja tudi za takso za postopek o pritožbi, če je predlog za oprostitev vložen najpozneje v roku, določnem v nalogu za plačilo te takse.
izbris družbe iz sodnega registra - aktivni družbenik - odgovornost aktivnih družbenikov
Pri sprejemu izpodbijanega zaključka je sodišče prve stopnje pravilno uporabilo ustrezne materialnopravne določbe Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP), veljavne v času izbrisa družbe iz Sodnega registra (7. 11. 2011), konkretno 6. in 7. odstavek 442. člena navedenega zakona (v besedilu po noveli ZFPPIPP-A, ki je stopila v veljavo s 13. 6. 2009), v skladu s katerima aktivni družbeniki pravne osebe, ki je imela ob prenehanju neplačane obveznosti, upnikom solidarno odgovarjajo za izpolnitev teh obveznosti. Če je aktivnemu družbeniku prenehal položaj družbenika pred prenehanjem pravne osebe (kot v obravnavani zadevi, ko je toženka položaj družbenice izgubila s prodajo svojega celotnega poslovnega deleža (100 %) dne 20. 8. 2010 in posledičnim izbrisom iz sodnega registra kot družbenica dne 23. 8. 2010), odgovarja za tiste neplačane obveznosti izbrisane družbe, nastale do takrat, ko mu je prenehal položaj družbenika.
OKOLJSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSM0021620
ZPP člen 458. Uredba o okoljski dajatvi za onesnaževanje okolja zaradi odvajanja odpadnih voda člen 8, 10.
okoljske dajatve za onesnaževanje okolja zaradi odvajanja odpadnih voda - mandatna pogodba - cesija - trditveno in dokazno breme - spor majhne vrednosti
Tožnik je od toženke terjal plačilo terjatev okoljske dajatve za onesnaževanje okolja zaradi odvajanja odpadnih voda.
Glede na toženkino zanikanje, da bi bila uporabnica storitev javne službe (kar izhaja iz po tožniku neprerekanih trditev toženke, da ima svoj vodovod in svojo greznico, ki ju sama vzdržuje in prazni), je sodišče prve stopnje po presoji drugostopnega sodišča zavzelo pravilno stališče o okoliščinah, ki bi jih moral tožnik posledično za utemeljenost tožbenega zahtevka izkazati (da je toženka prebivalka občine; da prebiva na območju, na katerem se izvaja javna služba odvajanja odpadne vode; da je toženka uporabnica storitev javne službe; kakor tudi količino porabljene vode oz. okoliščine za upoštevanje pavšala porabe vode; višino terjatve, ki iz količine porabljene vode izhaja.
Dejstvo, da je pravdno sodišče v sodbi naložilo plačilo v roku 15 dni, zapadlosti terjatve ne odlaga, določa le rok, v katerem lahko dolžnik prostovoljno izpolni svojo obveznost, ugotovljeno v sodbi, in upnik v tem roku še ne more začeti z izvršilnim postopkom za izterjavo te terjatve.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
VSL0063580
ZOR 924.
pogodba o leasingu - zavarovalna pogodba - aktivna legitimacija zavarovalca
V primerih, ko je leasingojemalec po pogodbi o leasingu kljub uničenju ali poškodbi avtomobila dolžan izpolniti vse svoje pogodbene obveznosti (plačati vse obroke), se posledice škodnega dogodka ne odrazijo v premoženjski sferi leasingodajalca, pač pa leasingojemalca. Leasingojemalec kljub temu, da ni pravni lastnik vozila, nosi vse tipične rizike lastnika, tudi nevarnost poškodovanja ali uničenja stvari. Zato je v primeru poškodovanja vozila upravičen do prejema zavarovalnine.
vpis lastninske pravice na nepremičninah, ki so predmet denacionalizacije - upravičeni predlagatelj - lastninjenje na podlagi zakona - lastninjenje kmetijskih zemljišč
V primeru lastninjenja kmetijskih zemljišč po Zakonu o Skladu kmetijskih zemljišč in gozdov RS (ZSKZ) je večinsko stališče sodne prakse in tudi enotno stališče Višjega sodišča v Kopru, da mora temeljiti vpis lastninske pravice, pridobljene v postopku lastninjenja, na ustrezni listini.
V konkretni zadevi gre za specifičen primer, saj je veriga prenosov izkazana že z denacionalizacijsko odločbo, zato bi zemljiškoknjižno sodišče moralo na podlagi sklepa o dedovanju dovoliti predlagani vpis lastninske pravice.
TRANSPORTNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0063636
ZPP člen 185, 185/1. CMR člen 4, 12, 13, 34, 37a. OZ člen 965, 965/1.
prevoz blaga v cestnem prometu – odgovornost prevoznika za izgubo blaga – regresni zahtevek – aktivna legitimacija – tovorni list – CMR – zaporedni prevoz – podprevoz – sprememba tožbe
Pri odločanju o tem, ali bo spremembo tožbe dovolilo, mora sodišče upoštevati zgolj načelo smotrnosti.
V primeru, če je prevoz po isti pogodbi opravilo več zaporednih cestnih prevoznikov, je vsak od njih odgovoren za celoten prevoz; drugi prevoznik po vrsti in vsak naslednji prevoznik postane pogodbena stranka v prevozu, ko prevzame tovor in tovorni list. Te določbe veljajo tudi v primeru, da je bila sklenjena zgolj ena sama prevozna pogodba za celotno relacijo.
Za zaporedni prevoz gre tudi v primeru, da je na podlagi ene prevozne pogodbe prvi prevoznik oddal prevoz podprevozniku, ta pod-podprevozniku in tako dalje – do dejanskega prevoznika, ki je prevzel tovorni list in prevoz fizično izvedel. To stališče je skladno z opredelitvijo tovornega lista kot deklaratornega elementa prevozne pogodbe, ki dokazuje zgolj njeno sklenitev, ni pa njen konstitutivni element.
stroški postopka – uspeh v pravdi – kriterij uspeha – stroški za delo sodnega izvedenca
Nobeno procesno določilo sodišču ne določa, kaj mora vzeti kot podlago za odločanje o višini uspeha stranke v postopku. Bistveno pa je, da svojo odločitev tako obrazloži, da jo je mogoče preveriti.
Tožena stranka bi bila dolžna tožeči stranki izplačati protivrednost v denarju, če izpolnitev v naravi ne bi bila mogoča in bi šlo za nadomestno izpolnitev, ki bi zapadla šele z ugotovitvijo, da je izročitev lesa z lastnostmi, ki jih tožeča stranka opisuje sedaj v pritožbi, nemogoča.
Sodišče se odloči za združitev pravd izključno iz razlogov ekonomičnosti postopka, pravde pa kljub združitvi ohranijo svojo samostojnost, zato gredo toženi stranki tako stroški, nastali v postopku po tožbi, kot stroški tožene stranke, nastali v postopku po nasprotni tožbi.
izvršilni naslov - načelo formalne legalitete - aktivna legitimacija - poplačilo pred pravnomočnostjo sklepa o izvršbi
Določba 3. odstavka 46. člena ZIZ ureja samo opravo izvršbe in je kot taka specialnejša in kasnejša (argument specialnosti v povezavi s časovnim elementom - lex specialis posterior derogat legi generali priori) od določbe 1. odstavka 138. člena ZIZ, ki na splošno ureja vsebino sklepa o izvršbi pri izvršbi na dolžnikova denarna sredstva pri organizacijah za plačilni promet.
IZVRŠILNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO – PRAVO DRUŽB
VSL0075513
ZPP člen 339, 339/2-12.
res iudicata - odgovornost družbenika izbrisane družbe
Tožeča stranka bi morala za uspešno uveljavitev odgovornosti družbenika izbrisane družbe njegovo odgovornost uveljavljati v izvršilnem postopku, in sicer prek instituta spremembe dolžnika.
izročitev seznama etažnih lastnikov - upravnik večstanovanjske stavbe
V posledici izročitve seznama etažnih lastnikov, se opredeli, kateri etažni lastniki so tisti, ki jih sklenjeni pravni posel zavezuje, torej so to tisti, ki so na seznamu lastnikov ob dnevu sklenitve, nikakor pa ne pomeni, da bi zaradi izostanka seznama posel ne bi bil sklenjen ali da bi spremenil svojo pravno naravo, tako da bi iz posebne vrste mandatne pogodbe in sicer pooblastilne pogodbe, na podlagi katerega se mandatar zaveže opraviti posel v imenu in za račun mandanta, prešel v mandatno pogodbo običajnega tipa, pri kateri se do tretjega zavezuje upravnik v svojem imenu in za račun etažnega lastnika.
ZDR člen 5, 110, 110/1, 111, 111/1, 111/1-1, 111/1-2. KZ-1 člen 257, 257/3. ZJU člen 3.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – znaki kaznivega dejanja - kaznivo dejanje zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic - opredelitev delodajalca - zagovor - rektor - univerza
Rektor univerze ima pravico odločanja o sklenitvi in prenehanju delovnega razmerja delavcev. Statut tožene stranke izrecno ne določa osebe, ki je pristojna za odpoved pogodbe o zaposlitvi direktorja članice univerze, zato je bil rektor kot podpisnik pogodbe o zaposlitvi s tožnikom pristojen tudi za odpoved pogodbe o zaposlitvi. Dejstvo, da je bil rektor univerze na zagovoru tožnika izločen (in je za zagovor pooblastil prorektorja), ne pomeni, da rektor ne bi smel odločati o izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Odsotnost rektorja na zagovoru ni vplivala na pravico tožnika do zagovora.
Tožnik (javni uslužbenec, direktor članice univerze), ki za to, da bi članici univerze pridobil protipravno korist, ni zagotovil, da bi bili projekti, obračunani iz javnih sredstev, porabljeni namensko, čeprav je vedel, da je to dolžan storiti, kot direktor članice te univerze, pooblaščena oseba za spremljanje in nadzorovanje izvajanja revidiranih projektov ter vodja raziskovalnega projekta, ter je hotel prepovedano posledico. S tem je kršil pogodbene in druge obveznosti iz delovnega razmerja, ki imajo vse znake kaznivega dejanja zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic po tretjem odstavku 257. člena KZ-1. Zato je bil podan utemeljen razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi po 1. in 2. alineji prvega odstavka 111. člena ZDR.
odškodninska odgovornost delodajalca – premoženjska škoda – starostna pokojnina
Tožnik v tem sporu od tožene stranke zahteva plačilo odškodnine zaradi nepravočasnega priznanja pravice do starostne pokojnine, ki mu je nastala zato, ker mu tožena stranka ni pravočasno izdala ustreznega potrdila, ki služi za priznanje delovne dobe. V konkretnem primeru ni izkazan element protipravnosti, ki bi ob obstoju ostalih elementov škodne odgovornosti lahko bremenil toženo stranko za plačilo odškodnine. Pogoji za upokojitev niso podani z izdajo potrdila, temveč z nastopom okoliščin, ki jih določa ZPIZ, delavec - zavarovanec pa se lahko upokoji, ko pri pristojnem zavodu poda ustrezno vlogo. Tožnik pred vtoževanim obdobjem ni vložil zahteve za uveljavitev starostne pokojnine, zato pokojnine v tem času niti ni mogel prejemati.
ZDR člen 88, 88/1, 88/1-1, 116, 116/1. ZPIZ-1 člen 103, 102, 102/1.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog - rok za podajo odpovedi - invalid - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Tožena stranka se je zaradi reorganizacije in optimizacije poslovanja ter zmanjšanja obsega naročil odločila za prenovo poslovnih procesov ter da se organizacijsko spremeni tako, da se izločijo komercialni procesi in procesi kontrole kakovosti, ki se delno prenesejo na drugo družbo. V primeru, da je tožena stranka dejavnost, v okviru katere je tožnik opravljal delo, prenesla k drugi družbi, bi tožena stranka morala tožniku omogočiti, da nadaljuje z delom pri tej družbi (delodajalcu prevzemniku) pod nespremenjenimi pogoji.
oprostitev plačila sodne takse za postopek po členu 10 ZPVAS
Stranke niso dolžne plačevati sodne takse za zahtevke po členu 10 ZPVAS, ker gre za denacionalizacijski postopek in pride v poštev uporaba člena 71 ZDen.