odgovornost za prekršek - dejanska zmota - nepopolna in zmotna ugotovitev dejanskega stanja
Izpovedi obeh zaslišanih policistov, ki sta prostorsko razumno še dodatno pojasnila vso prometno signalizacijo na relaciji, odkoder se je obdolženec vključil v promet na prednostno cesto (kar je skladno tudi z uradno pridobljenimi podatki o signalizaciji), je prvostopno sodišče prepričalo, da je obdolženec glede ključnega dejstva (vožnje v naselju) bil v opravičljivi dejanski zmoti.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog - sodna razveza - odškodnina - odmera višine odškodnine - nadomestila iz naslova zavarovanja za čas brezposelnosti
Odškodnina po 118. členu ZDR je odškodnina za ocenjeno bodočo škodo za čas od prenehanja pogodbe o zaposlitvi po sodbi sodišča naprej. Zato ni odločilnega pomena dejstvo, da je bil delavec upravičen do nadomestila iz naslova zavarovanja za čas brezposelnosti (do katerega je delavec upravičen zato, ker v času trajanja delovnega razmerja plačuje prispevke od svoje bruto plače), ki se tako ali tako upošteva pri odločanju o reparacijskem zahtevku za čas nezakonitega prenehanja delovnega razmerja, tako da se prejeto nadomestilo odšteje od pripadajočega nadomestila plače, ki ga mora plačati delodajalec, ne more pa se upoštevati (dvakrat) še v tem smislu, da bi bil delavec zaradi prejemanja nadomestila iz naslova zavarovanja za primer brezposelnosti upravičen do nižje odškodnine kot če nadomestila ne bi prejemal.
Tožnik je v sestavi enote, ki se je ukvarjala z nadzorom zračnega prometa pri toženi stranki (RS - Ministrstvu za obrambo) za potrebe Slovenske vojske, opravljal zadolžitve višjega vojaškega uslužbenca kontrole zračnega prometa na letališču. V kolikor so takrat enake zadolžitve na isti lokaciji izvajali tudi delavci družbe (javnega podjetja) na podlagi pogodbe, sklenjene med to družbo in toženo stranko, je za presojo delovno pravnega statusa tožnika pomembno, da je izvajal navedene zadolžitve kot delavec tožene stranke, ne glede na to, da je bil v strokovnem pogledu podrejen tej družbi. Zato v njegovem primeru ni podlage, da bi bil upravičen do plače v enaki višini kot delavci zasebne družbe. Tožnik je bil glede višine plače in dodatkov vezan na pogodbo o zaposlitvi, ki jo je sklenil s svojim delodajalcem. Ta pa je imela podlago v sprejetih ukazih in odločbah o njegovi razporeditvi na zadolžitve vojaškega uslužbenca v formaciji skladno s predpisi, ki so veljali za Slovensko vojsko.
Zakon o kazenskem postopku oškodovancu ne daje možnosti pritožbe. Glede na določbo četrtega odstavka 195.b člena ZKP se glede odreditve, časa trajanja, podaljšanja in odprave tega ukrepa smiselno uporabljajo določbe ZKP o priporu, kar pomeni, da je za odreditev in podaljšanje tega ukrepa potreben predlog državnega tožilca. Glede na to, da državna tožilka na obravnavi dne 17.10.2013 podaljšanja tega ukrepa zoper obdolženca glede mladoletnih T.R. in M.R. ni predlagala, sodišče prve stopnje druge možnosti, kot da odrejeno prepoved približevanja mladoletnima T.R. in M.R. odpravi, ni imelo.
vzorčni postopek - plačilo razlike plače - nov plačni sistem - nadzor - javni uslužbenci - prevedba plače - napredovanja
(Prva) prevedba plače tožnice s pogodbo o zaposlitvi (z aneksi) iz leta 2008 z delovnega mesta referent I (V. tarifni razred) v delovno mesto višji referent I (VI. tarifni razred) ni bila izvedena v skladu z ZSPJS. Tožena stranka (javni zavod) je na podlagi svojega pravilnika, ki je v določenih primerih dopuščal spregled pogoja strokovne izobrazbe, tožničino delovno mesto iz V. tarifnega razreda prevedla v delovno mesto v VI. tarifnem razredu, čeprav je tožnica imela le V. stopnjo strokovne izobrazbe, poleg tega pa je dvakrat upoštevala napredovanja – najprej pri določitvi količnika za izračun nominalnega zneska osnovne plače (za kar je podlaga v ZSPJS), nato pa še s prištetjem istih (petih) napredovanj k prevedenemu plačnemu razredu DM, kar je v nasprotju z ureditvijo postopka prevedbe po ZSPJS (49.a, 49.b člen ZSPJS). Zato je tožena stranka to nezakonitost pravilno odpravila in izvedla ponovno prevedbo delovnih mest z določitvijo plač v skladu z določbami spremenjenega Pravilnika o sistemizaciji tožene stranke, ob upoštevanju določb ZSPJS, Kolektivne pogodbe za dejavnost obvezne socialne varnosti in podzakonskih predpisov. Tožnici je bila v letu 2010 ponujena ustrezna nova PZ za strokovnega delavca za izvajanje zaposlovanja I (V. tarifni razred) in kasneje aneks (zaradi napredovanja za en plačni razred), pri čemer je bila plača za to delovno mesto, ki ustreza prejšnjemu delovnemu mestu referent I, prevedena pravilno in določena v skladu s citiranimi predpisi. Čeprav tožnica nove pogodbe o zaposlitvi ni podpisala, jo tožena stranka glede na 1. odst. 3.a člena ZSPJS za čas od 1. 7. 2010 dalje utemeljeno šteje za veljavno sklenjeno.
Tako pogodbena določila o prenizki kot tudi pogodbena določila o previsoki plači (glede na plačo, ki javnemu uslužbencu pripada po zakonskih in drugih predpisih) so, upoštevajoč 88. člen OZ, nična, ker so v nasprotju s prisilnimi predpisi. Določbe ZSPJS oz. 3. in 3.a člena ZSPJS so kogentni predpisi, ki omejujejo pogodbeno svobodo, tudi v tem smislu, da mora delodajalec javnemu uslužbencu določiti in obračunavati le plačo, določeno v skladu z ZSPJS, podzakonskimi predpisi in kolektivnimi pogodbami, čeprav brez (veljavne – podpisane) pogodbe o zaposlitvi, ne pa višje ali nižje plače od pripadajoče. Če pogodba o zaposlitvi določa plačo v drugačni višini kot bi javnemu uslužbencu pripadala glede na zakon, kolektivno pogodbo in druge predpise oziroma če so določbe o plači v nasprotju s 3. odstavkom 3. člena ZSPJS, uporabljajo določbe zakonov, predpisov, kolektivnih pogodb …, s katerimi je določena plača javnega uslužbenca, kot sestavni del te pogodbe, odločbe ali sklepa. Zato tožničin tožbeni zahtevek na plačilo razlike v plačah med plačo, do katere bi bila tožnica upravičena po pogodbi o zaposlitvi z leta 2008, ki jo je podpisala, ter dejansko obračunano nižjo plačo po pogodbi o zaposlitvi iz leta 2010, ki je ni podpisala, ni utemeljen.
Kot potrebni stroški za pravdo se po ustaljeni sodni praksi ne upoštevajo stroški prevoza pooblaščenca, ki ima sedež izven kraja bivališča oz. sedeža stranke oz. sodišča in gre za zastopanje v sorazmerno nezapleteni zadevi.
ZPP člen 277, 318, 318/1. ZDR člen 184. OZ člen 131.
zamudna sodba - odškodninska odgovornost delodajalca - nepremoženjska škoda
Tožnik je kot varnostnik odpotoval v Republiko Hrvaško, da bi pri komitentih tožene stranke prevzel gotovino in jo pripeljal na sedež tožene stranke. S strani državnih organov Republike Hrvaške so bili na meji zadržani. Zoper njih so bili sproženi prekrškovni postopki, ker so kot tujci opravljali delo brez ustreznih dovoljenj za delo. Tožena stranka je tožniku za škodo, ki mu je nastala zaradi prekrškovnega postopka v Republiki Hrvaški, odškodninsko odgovorna po določbi 1. odstavka 184. člena ZDR in 131. členu OZ, saj ni poskrbela za legalizacijo in zakonitost izvajanja svojih del na ozemlju te države, s tem pa je opustila dolžnost, ki ji jo zakon nalaga. Takšno ravnanje je najmanj hudo malomarno, posledica tega ravnanja pa je, da je bil zoper njene delavce v Republiki Hrvaški uveden prekrškovni postopek, v katerem so bili spoznani za krive in kaznovani. Zato je tožena stranka tožniku odškodninsko odgovorna za vtoževano nepremoženjsko škodo za duševne bolečine zaradi razžalitve dobrega imena in časti, za duševne bolečine zaradi okrnitve svobode in za duševne bolečine zaradi kršitve osebnostnih pravic (pravice do svobode gibanja).
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog - odpoved pogodbe o zaposlitvi manjšemu številu delavcev
Zaradi zmanjšanega obsega proizvodnje v organizacijski enoti je prenehala potreba po delu enega delavca na delovnem mestu vgrajevalec asfalta. Obseg dela pri vgrajevanju asfaltov v prvi polovici spornega leta se je zmanjšal v primerjavi z preteklim letom, zato se je tožena stranka odločila za ukinitev ene od štirih skupin, v katerih je na področju vgrajevanja asfaltov delalo po štiri ali pet delavcev, v eni od teh skupin pa je delal tožnik. Zato je dokazan poslovni razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi.
Kadar gre za redno odpoved iz poslovnega razloga manjšemu številu delavcev, je tudi v primeru, da je na določenem delovnem mestu več izvajalcev, odločitev o tem, kateremu od več izvajalcev bo podal odpoved, v pristojnosti delodajalca, ki ni vezan na vnaprej opredeljene kriterije za izbiro presežnega delavca, tako kot v primeru kolektivnih odpustov.
regres za letni dopust - plača - obveznost plačila - sprememba delodajalca - pravni prenos podjetja
Tožnik je opravljal enako delo tako pri prejšnjem delodajalcu kot v nadaljevanju po prenosu dejavnosti pri toženi stranki, to je nepretrgoma in v istih prostorih do dne, ko je prišlo med strankama do sporazumnega prenehanja delovnega razmerja. Zato je potrebno šteti, da je prišlo do spremembe tožnikovega delodajalca po določbi 73. člena ZDR, zaradi česar je tožena stranka kot prevzemnik dejavnosti skladno z določbo 4. odstavka 73. člena ZDR solidarno odgovorna za tožnikove terjatve iz delovnega razmerja tudi za čas pred prenosom dejavnosti.
ZP-1 člen 22, 23, 23/3, 202, 202.č, 202.d, 202.f. Ustava RS člen 156.
prepoved uporabe tujega vozniškega dovoljenja na območju Slovenije
S tem, ko zakonodajalec ni predvidel odložitve prepovedi uporabe tujega vozniškega dovoljenja na območju RS, ni kršil načela enakega varstva pravic, kot to trdi pritožba. Sodišče ni dolžno vedno, kadar katera od strank v postopku to predlaga, konkretnega postopka prekiniti in zahtevati ustavno presojo. Tako ravna le tedaj, če samo podvomi, ali je zakon, ki bi ga moralo uporabiti pri sojenju, v skladu z Ustavo.
Delavec je upravičen do višjega plačila za zahtevnejše delovno mesto le, če opravlja vse naloge zahtevnejšega delovnega mesta in ne le posamezne naloge, ki spadajo v delokrog zahtevnejšega delovnega mesta.
Tožnik je bil formalno razporejen na delovno mesto „mojster zvoka“, dejansko pa je opravljal enakovredna dela delovnega mesta „mojster zvoka specialist“, zato je upravičen do plačila za to delovno mesto.
ZFPPIPP člen 143, 143/2. ZGD-1 člen 405, 405/1, 412. ZDR člen 109, 109/2, 109/2-3, 112, 112/2, 112/3, 130, 134.
vzorčna zadeva - redna lekvidacija - delniška družba - prijava terjatev - likvidacijski upravitelj - izredna odpoved delavca - rok za podajo odpovedi - plača - plačilo razlike plače - odpravnina - regres za letni dopust - odškodnina zaradi neizrabljenega dopusta
Likvidacijski upravitelj tožene stranke je likvidacijski načrt izdelal v njegovem zaključku zapisal, da je likvidacijski načrt narejen strokovno, vestno, s poudarkom na zagotavljanju maksimalne varnosti upnikov in v teamu sodelavcev ter, da vsem upnikom daje jasen odgovor, da bodo vse priznane terjatve 100 % poplačane v obdobju petih let. Vendar pa takšen zaključek likvidacijskega načrta, ki niti ni z zakonom predviden dokument, v ničemer ne zavezuje sodišča, da bi že dospele terjatve upnikov obravnavalo kot nedospele oz. kot takšne, ki bo bodo zapadle šele čez 5 let (verjetno 5 let od izdelave likvidacijskega načrta). Zaradi navedenega prijava terjatve v postopku redne likvidacije ne pomeni ovire, da tožnik te terjatve uveljavlja v sodnem sporu in pri tem zahteva zakonske zamudne obresti od dneva zapadlosti vsake posamezne terjatve.
zavarovanje s predhodno odredbo - postopek zavarovanja terjatev - predhodna odredba
Pogoja za izdajo predhodne odredbe zaradi zavarovanja upnikove terjatve iz prvega in drugega odstavka 257. člena ZIZ sta, da je podlaga upnikove denarne terjatve, ki še ni izvršljiva, odločba domačega sodišča ali drugega organa (pod določenimi pogoji tudi poravnava) in da upnik izkaže za verjetno nevarnost, da bo sicer uveljavitev njegove terjatve onemogočena ali precej otežena. Sklep o izvršbi, ki se glasi na denarno terjatev glede priznane glavnice in zakonskih zamudnih obresti od zapadlosti posamezne terjatve dalje do plačila, predstavlja odločbo domačega sodišča, ki se glasi na denarno terjatev, ki še ni izvršljiva in kot taka predstavlja enega od pogojev za izdajo predhodne odredbe po določbi prvega odstavka 257. člena ZIZ za zavarovanje denarne terjatve, ki izhaja iz njih. Izkazana je tudi verjetnost obstoja nevarnosti, da bo brez izdane predhodne odredbe uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena, saj ima tožena stranka velike težave pri poslovanju in je prezadolžena. Zato je predlagana predhodna odredba zaradi zavarovanja denarne terjatve s prepovedjo organizacijam za plačilni promet, da ne smejo dolžniku ali komu drugemu po njegovem nalogu izplačati iz njegovega računa denarnega zneska, za katerega je odredilo predhodno odredbo, utemeljena.
Upoštevaje dejstvo, da upravitelj ne razpolaga s strokovnim znanjem s področja ocenjevanja vrednosti kamnolomov, je povsem sprejemljiva njegova odločitev, da je predlagal izdelavo dopolnilne cenitve za razdelitev premoženja med posamezne ločitvene upnike. Predhodno ustno komuniciranje samo z nekaterimi od upnikov, med katere je treba premoženje razdeliti in naročilo cenitve še pred odobritvijo plačila stroškov za cenitev, pa ne pomenijo netransparentnega ravnanja in neenakopravnega obravnavanja upnikov.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja
Tožnik (voznik tovornjaka) po vožnji, ki jo je opravil, delodajalcu oziroma odgovorni osebi ni prijavil poškodbe zgornjega desnega dela kabine tovornjaka in je zaradi tega nastala škoda, ker vozilo ni bilo popravljeno v času, ko se je nahajalo na rednem servisu, temveč ga je tožena stranka morala ponovno odpeljati na servis in je v tem času vozilo stalo. Opustitev obveščanja delodajalca o poškodbi vozila in posledice te opustitve je v celoti možno subsumirati pod abstraktni opis hujše kršitve določila iz pogodbe o zaposlitvi, po katerem je med hujše kršitve (pogodbene ali druge obveznosti iz delovnega razmerja) šteje opustitev prijave poškodbe oziroma okvare delovnega sredstva odgovornemu delavcu oziroma službi, če je zaradi te opustitve nastala škoda. Zato je bil podan utemeljen razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi po 2. alineji prvega odstavka 111. člena ZDR.
OZ člen 648. ZPP člen 155. Pravilnik o povrnitvi stroškov v pravdnem postopku člen 12, 13.
vzrok v neizpolnitvi pogodbenih obveznosti v sferi naročnika – naročnikov odstop od pogodbe – plačilo – pridobljene koristi – prihranjeni stroški – povrnitev nadomestila plače za odsotnost z dela
Direktor družbe C. ima pravico do povrnitve nadomestila plače za odsotnost z dela (prvi odstavek 12. člena Pravilnika o povrnitvi stroškov v pravdnem postopku), pri čemer pa bi mu moral nadomestilo plače najprej izplačati delodajalec, šele nato pa bi sodišče lahko odločalo o povračilu izplačanega nadomestila (13. člen omenjenega Pravilnika).
stranska intervencija – pravni interes – vsebinska zveza
Obstajati mora vsebinska zveza med razmerjem, ki je predmet spora med pravdnima strankama, ter razmerjem stranskega intervenienta in stranko, ki se ji hoče pridružiti. Ti dve razmerji morata biti po vsebini soodvisni. Kdaj sta in kakšna je vsebina njune soodvisnosti, določa materialno pravo.
vrnitev v prejšnje stanje - zamuda roka - vložitev pritožbe - pravna oseba - zadostna skrbnost
Vrnitev v prejšnje stanje je mogoča le, če zamuda ni bila zakrivljena. Stranka (dolžnik, ki je pravna oseba) pa nosi breme krivde svojega zakonitega zastopnika, kot tudi breme krivde osebe, ki je k dolžniku občasno prihajala na delo.
poprava tožbe - rok - zavrženje vloge - prošnja za podaljšanje roka
Tožnik je prošnjo za podaljšanje roka za popravo oziroma dopolnitev vloge („ugovor na postopek o izredni odpovedi zaposlitve“) posredoval sodišču v 15-dnevnem roku, ki mu ga je sodišče prve stopnje dodelilo za popravo oziroma dopolnitev navedene vloge. Ker je tožnik vložil prošnjo za podaljšanje roka pravočasno, je potrebno o njegovi prošnji odločiti meritorno.
pravica do pritožbe - krog pritožnikov v posebnih postopkih – sorodnik storilca – zakoniti zastopnik
V posebnih postopkih, ki zadevajo izvrševanje sankcij, velja zožen krog pritožnikov.
Krog možnih oseb, ki lahko dajo ugovor v postopku določitve uklonilnega zapora je torej zelo ozek in ne zajema tudi storilčevih sorodnikov v ravni vrsti, kot je pritožnica, ki je storilčeva hči. Ob tem je potrebno pojasniti, da je kljub njeni navedbi, da piše z očetovim dovoljenjem in v imenu očeta, ni mogoče šteti kot zakonite zastopnice, saj je pojem zakonitega zastopnika v pravu povsem nekaj drugega.