OZ člen 507, 508, 508/3, 512, 512/1, 513. SPZ-1 člen 124. SZ-1 člen 178, 178/5. ZPP člen 111, 111/3, 185, 185/1. ZZK-1 člen 6, 6/1, 228, 228/4.
vzpostavitev prejšnjega zemljiškoknjižnega stanja - zakonita predkupna pravica - obvezna položitev kupnine - razveljavitev prodajne pogodbe - neveljavna vknjižba lastninske pravice - dobra vera - izpodbojna tožba - prekluzivni subjektivni rok - procesna predpostavka za vložitev tožbe
Dan izvedbe zemljiškoknjižnega prenosa lastninske pravice na tretjega toženca, torej pravno veljavni prenos lastninske pravice na tretjega, v konkretnem primeru sicer ne predstavlja dejstva, ki pomeni začetek teka subjektivnega roka, je pa to vsekakor dan, od katerega naprej bi predkupni upravičenec zaradi načela zaupanja v zemljiško knjigo in v pravice, ki iz nje izhajajo, neuspešno uveljavljal, da z obstojem izpodbojnega dejstva ni mogel biti seznanjen oziroma mu je bil ta neznan.
STVARNO PRAVO – STANOVANJSKO PRAVO – ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSK0005626
SPZ člen 105. SZ-1 člen 23.
splošni skupni del - parcela kot skupni del večstanovanjskih stavb, enostanovanjskih stavb in garaž
Predlagani vpis parcele xxx kot skupnega dela večstanovanjskih stavb, enostanovanjskih stavb in garaž ni dovoljen, ker zanj v veljavni zakonodaji ni podlage.
pravnomočnost sklepa o vpisu - pravna sredstva v zemljiškoknjižnem postopku - pomotni vpis - izpodbojna tožba
Najpomembnejše načelo zemljiškoknjižnega prava je načelo zaupanja v zemljiško knjigo. Ugovor zoper pravnomočni sklep o vpisu ni dopusten ne glede na to, da sklep o vpisu pritožnikom ni bil vročen in da slednji izkazujejo pravni interes za udeležbo v pravnomočno zaključenem postopku.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0069672
OZ člen 659, 659/1, 659/2. ZPP člen 213.
gradbena pogodba – klavzula „ključ v roke“ - nepredvidena dela – presežna dela – zavrnitev dokaznega predloga
Tudi v primeru, da je šlo presežno delo - tožeča stranka namreč trdi, da to s pogodbo ni bilo predvideno, niti ni bilo navedeno v popisu del, ki je sestavni del pogodbe, tožeča stranka sama nosi strošek prestavitve SN kabla zato, ker je podpisala pogodbo s klavzulo „ključ v roke“, ni pa izkazala, da je bil izven tega določila za prestavitev SN kabla dosežen drugačen dogovor.
predlog za oprostitev plačila sodne takse – doplačilo takse za redni postopek – nastanek taksne obveznosti – pravočasnost predloga – ustavna odločba
Odločba Ustavnega sodišča RS št. U-I-41/13-17 dne 10. 10. 2013 na uporabo določbe prvega odstavka 13. člena ZST-1 v tej zadevi ne vpliva, saj ne gre za oprostitev sodne takse za postopek o pritožbah.
OZ člen 458, 459, 460, 462, 465, 494. ZPP člen 7. Ustava RS člen 22.
prodajna pogodba - nepremičnina brez gradbenega in uporabnega dovoljenja - odgovornost za stvarne napake - znižanje kupnine - obvestilo o napaki - rok za grajanje napak - omejitve javnopravne narave - odgovornost za pravne napake - metoda izračuna vrednosti nepremičnine - postavitev novega izvedenca - sprememba tožbe - delni umik tožbenega zahtevka - absolutna bistvena kršitev določb postopka - enako varstvo pravic
Kot je pravilno pojasnilo že prvostopenjsko sodišče, je potrebno v vsakem konkretnem primeru presoditi ali okoliščine primera utemeljujejo sklep, da javno-pravna omejitev predstavlja pravno napako. Okoliščine obravnavanega primera, ki jih je prvostopenjsko sodišče obširno opisalo na 8, 9 in 10 strani sodbe in jih pritožbeno sodišče sprejema, pa tudi po mnenju pritožbenega sodišča ne utemeljujejo sklepa, da javno-pravna omejitev predstavlja pravno napako.
družbena lastnina s pravico uporabe – vpis v zemljiško knjigo – ugotovitev lastninske pravice – kmetijsko zemljišče – odplačni način pridobitve – imetnik lastninske pravice – lovska družina – načelo vestnosti in poštenja
Iz vidika predpisov, ki urejajo oziroma so urejali pridobitev stvarnih pravic na nepremičninah (ZTLR in SPZ pa tudi pred tem veljavnih določil ODZ), ni bilo ovir, da toženka na spornih nepremičninah ne bi mogla pridobiti lastninske pravice, vendar je kljub zakonski dopustnosti bila v zemljiško knjigo na spornih nepremičninah vpisana družbena lastnina s pravico uporabe na toženo stranko.
obličnost pogodb – naknadni ustni dogovor k pisni pogodbi
Tožena stranka je zatrjevala ustni dogovor med strankama, ki ga materialno pravo v načelu dopušča. Vendar pa se šteje, če se stranki za obličnost odločita, da sta to storili zaradi njunega obojestranskega interesa, ki je predvsem v lažjem in enostavnejšem dokazovanju njune pogodbene volje. Četudi zakon ne prepoveduje niti hkratnih niti poznejših ustnih dogovorov k pisni pogodbi, je takšna dvojnost neobičajna in sama po sebi terja neko razumno pojasnilo.
SZ člen 9, 9/1. ZPP člen 44, 44/3, 213. ZOdvT člen 14, 14/2, 19.
pravica uporabe – funkcionalno zemljišče – redna raba nepremičnine – nameni rabe – obseg zemljišča – primeren dokazni predlog – vrednost spora – odvetniška nagrada
V skladu s predpisi se je pravica uporabe raztezala le na tisto zemljišče, ki je bilo nujno za redno koriščenje stavbe, in ni bila neposredno vezana na parcelo, na kateri je stavba stala. Zemljišče v obsegu le 82 m2, ki obsega pot do objekta, prostor za shranjevanje predmetov, ki služijo stanovalcem ter zelenico z okrasnim cvetjem, ustreza namenu redne rabe stavbe kot ga določa SZ.
Pravni interes sodelovati v tuji pravdi mora biti utemeljen s pravnimi posledicami sodbe, katere vsebina lahko vpliva na pravni položaj stranskega intervenienta. Stranski intervenient torej v tuji pravdi varuje svoj pravni interes (ne interes stranke, kateri se je pridružil). Ta mora izhajati iz določenega pravnega razmerja med intervenientom in eno od strank. Intervencijski interes je dolžan tisti, ki ima interes po udeležbi v pravdnem postopku med pravdnima strankama, obrazložiti in ga po potrebi verjetno izkazati.
Ker se plačilni nalog ni nanašal na ugovor, ampak na pritožbo, je sodišče storilo uveljavljano relativno bistveno postopkovno kršitev, ki je vplivala na pravilnost in zakonitost izpodbijanega sklepa.
ZVEtL člen 21, 21/3, 28, 28/4, 30, 30/3. SZ člen 9. SZ-1 člen 23. SPZ člen 105.
vzpostavitev etažne lastnine – določitev pripadajočega zemljišča – pravica do izjave v postopku
Četrti odstavek 28. člena ZVEtL, na katerega je prvostopenjsko sodišče oprlo svojo odločitev, se uporabi za primer, ko se določa pripadajoče zemljišče stavbam v etažni lastnini.
ZPP člen 116, 149, 224, 224/1, 224/4. OZ člen 6, 6/2. Sodni red člen 241, 241/5. Pravilnik o ovojnici za vročanje po pošti v pravdnem postopku člen 6, 7.
vročilnica – javna listina – vsebina vročilnice – skrbnost pri pregledu vročilnice – vrnitev v prejšnje stanje – nezakonito ravnanje sodišča
Od povprečno skrbne osebe, ki prejme ovojnico z vročilnico, se utemeljeno pričakuje, da bo preverila, ali se prejeto pisanje ujema z navedbo vsebine prejete pošiljke na pisemski ovojnici. Še toliko bolj se takšno ravnanje pričakuje od pooblaščenca. Kot tak pa mora pri izpolnjevanju obveznosti iz svoje poklicne dejavnosti ravnati s skrbnostjo dobrega strokovnjaka. Namen navedbe vsebine pisemske ovojnice je namreč ravno v možnosti preveritve ali je bilo prejeto tisto pisanje, ki je navedeno na ovojnici. V kolikor naslovnik pisanja pri tem ugotovi kakšno odstopanje, mora ustrezno ravnati oziroma o tem obvestiti sodišče in zahtevati vročitev manjkajočega pisanja.
ZNP člen 1, 1/1, 37, 44, 48, 48/1, 49. ZPP člen 262, 262/1, 262/2. ZDZdr člen 1, 39, 39/1.
odvzem poslovne sposobnosti – zdravniški pregled udeleženca – prisilna privedba – analogna uporaba določb ZPP
V primeru, ko se udeleženec, ki naj se mu odvzame poslovna sposobnost, ne odzove vabilu sodnega izvedenca psihiatrične stroke zaradi pregleda oziroma izdelave mnenja, ni mogoče uporabiti določb ZDZdr, temveč določbe ZPP, ki prisilnih ukrepov zoper stranko ne dovoljujejo.
Če stranka onemogoči izvedbo dokaza, je na mestu logičen sklep, da bi izveden dokaz z izvedencem vodil do ugotovitve o neobstoju poslovne sposobnosti stranke (262. člen ZPP). S tem sodišče učinkovito (a brez uporabe fizične prisile) prevali dokazno breme na stranko, glede katere obstajajo okoliščine, ki kažejo na verjetnost o njeni poslovni (pravdni) nesposobnosti, če stranka onemogoči dokazovanje brez utemeljenega razloga.
plača - obveznost plačila - ustni dogovor - plačilo za delo - povračila stroškov v zvezi z delom
Zgolj z enostransko objavo na oglasni deski, da se plače znižajo za 5 %, ni mogoče spremeniti predhodnega veljavno sklenjenega (ustnega) dogovora o načinu obračunavanja plače. Tak dogovor o znižanju plač ni bil veljavno sklenjen, ker delavci s predlogom tožene stranke niso soglašali.
Znesek, izplačan po dogovoru, je res obsegal vse, kar delavcu – šoferju pripada, torej tudi stroške prevoza na delo in z dela, vendar pa je treba upoštevati, da se stranke o zakonskih pravicah delavca ne morejo dogovoriti drugače in da je tak dogovor v nasprotju z določbami 130. in 131. člena ZDR, ki določajo obveznost delodajalca, da delavcu zagotovi povračilo stroškov za prehrano med delom, za prevoz na delo in z dela ter povračilo stroškov, ki jih ima pri opravljanju določenih del in nalog na službenem potovanju, kakor tudi regres za letni dopust najmanj v višini minimalne plače. Dogovor je torej zajemal le plače (neto) in dnevnice ter ga ni mogoče interpretirati tako, da so s plačilom plač (ter nadomestil in dnevnic) po dogovoru poravnani tudi stroški prevoza na delo in z dela.
ZDR člen 110, 110/1, 111, 111/1, 111/1-8, 118, 118/1. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 233.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev navodil zdravnika - sodna razveza pogodbe o zaposlitvi – odškodnina – kriteriji za odmero
Tožena stranka je tožniku izredno odpovedala pogodbo o zaposlitvi na delovnem mestu voznik tovornjaka iz odpovednega razloga po določbi 8. točke 1. odstavka 111. člena ZDR (kršitev navodil zdravnika), ker je ugotovila, da je tožnik v času bolniškega staleža kršil zdravniška navodila, ker naj bi brez odobritve pristojnega zdravnika odpotoval iz kraja svojega bivanja. Tožnik je v času bolniškega staleža lahko zapustil svoje stalno prebivališče in odpotoval v katerikoli kraj v Sloveniji, saj je glede tega imel ustrezno dovoljenje osebne zdravnice. Tožnik spornega dne, ko se je nahajal izven kraja bivanja, ni ravnal v nasprotju z določbo 233. člena Pravil obveznega zdravstvenega zavarovanja. Ker tožena stranka ni dokazala obstoja očitanega odpovednega razloga, mu je nezakonito izredno odpovedala pogodbo o zaposlitvi.
predlog za oprostitev plačila sodne takse – predložitev izjave o premoženjskem stanju – trditveno breme
Tožeča stranka je s predložitvijo izjave o premoženjskem stanju zadostila formalnim zahtevam, ki jih določa tretji odstavek 12. člena ZST-1, zato je sodišče prve stopnje ni bilo dolžno pozivati k dopolnitvi predloga za oprostitev, odlog oziroma obročno plačilo sodne takse, ni pa zadostila trditvenemu bremenu glede okoliščin, navedenih v tretjem odstavku 11. člena ZST-1, ki so odločilne za uspešno uveljavljanje oprostitve oziroma odloga ali obročnega plačila sodne takse.