ZPP člen 110, 110/1, 110/2, 110/3, 339, 339/1. ZIZ člen 15.
rok za plačilo predujma za cenitev nepremičnin – predlog za podaljšanje roka – sodni rok – ustavitev izvršbe – bistvena kršitev določb postopka
Upnik je zaprosil za podaljšanje roka za založitev predujma za cenitev nepremičnin pred iztekom roka za založitev predujma. Ker sodišče o tem predlogu ni odločilo, je storilo bistveno kršitev določb postopka.
Zakon o sodnih taksah (v nadaljevanju ZST-1), ki ureja plačevanje sodnih taks, pritožbe zoper sklep, izdan na podlagi petega odstavka 34. člena ZST-1, ne predvideva, prav tako pa ne nakazuje na uporabo katerega drugega procesnega predpisa.
odpravnina - osnova za odpravnino - invalid - delna invalidska pokojnina - vzorčni postopek
V osnovo za odmero odpravnine se šteje samo plača za dejansko opravljeno delo, ne pa delna invalidska pokojnina, ki jo prejema invalid III. kategorije invalidnosti poleg plače kot plačila za delo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - DELOVNO PRAVO - ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE
VSL0069496
Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 242. ZPP člen 316, 316/1. OZ člen 148. ZDR člen 111.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - pripoznava tožbenega zahtevka - slabo pravdanje - odškodninska odgovornost - odgovornost pravne osebe
V konkretnem primeru je pripoznava tožbenega zahtevka ravnanje v nasprotju s Pravili OZZ. Slednja v drugem odstavku 242. člena določajo, da se mora zavarovanec (v konkretnem primeru delavka) ravnati v skladu s prejeto odločbo zdravstvene komisije tudi v primeru, če vloži tožbo pri delovnem in socialnem sodišču. Glede na to, da je delavka prejela odločbi tožene stranke, po katerih ni bila začasno nezmožna za delo v polnem delovnem času (pač pa le v polovičnem), hkrati pa ni ravnala po navedenih pravilih, ni jasno, zakaj je tožena stranka pripoznala tožbeni zahtevek, s katerim je delavka izpodbijala dokončno odločbo z dne 12.12.2005 in delno prvostopno odločbo z dne 8.11.2005. Sodišče prve stopnje toženi stranki torej utemeljeno očita slabo pravdanje pred Delovnim sodiščem, še zlasti, ker ugotovitev razlogov za zadržanost od dela velja za naprej, nikakor pa je ni mogoče ugotavljati za nazaj.
protipravno ravnanje oškodovanca - vzročna zveza - objektivna odgovornost - nevarna stvar - soprispevek - smrt bližnjega
Pomembna je prvostopna ugotovitev, ki je tožeča stranka na prvi stopnji ni izkazala drugače in sicer o načinu prečkanja cestišča pokojne (diagonalno, v trenutku začetka prečkanja je avtomobilist že bil v njenem vidnem polju), ter da bi lahko nesrečo preprečila, kolikor bi prečkala vozišče pravokotno oziroma bi se na sredini vozišča ustavila. Te okoliščine prečkanja, pomenijo kršitev določil osmega odstavka 95. člena ZVCP, ki omogočajo pešcu prečkanje vozišča izven prehoda, po najkrajši poti in pod pogojem, da se pred začetkom prečkanja prepriča ali lahko to varno stori. V tem je zaznati protipravno ravnanje pokojne, ki je vzročno povezano z nesrečo. Vzročne zveze pa ne pretrga dejstvo, da je bilo mesto trčenja v metrskem pasu ob desnem robu voznega pasu avtomobilista, ki ni namenjen njegovi vožnji, saj s tem pokojna ni odpravila posledic protipredpisnega prečkanja cestišča. Ob tehtanju te kršitve v odnosu do kršitev avtomobilista, ki odgovarja strožje iz objektivne oblike odgovornosti kot voznik avtomobila (nevarne stvari) vključno s krivdno, je primeren soprispevni delež pokojne 20 %.
Ker na podlagi upnikovih navedb ni mogoče zaključiti, da je verjetnost terjatve podana (da je izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi, ki jo kot tožnik v tem sporu izpodbija, nezakonita), niso podani pogoji za izdajo predlagane začasne odredbe. Iz tega razloga se ni treba ukvarjati z ugotavljanjem, ali je začasna odredba potrebna, da se prepreči uporaba sile ali nastanek težko nadomestljive škode, oziroma ali dolžnik z izdajo začasne odredbe, če bi se med postopkom izkazalo, da je neutemeljena, ne bi utrpel hujših neugodnih posledic kot tistih, ki bi brez izdaje začasne odredba nastale upniku.
izpodbijanje pravnih dejanj stečajnega dolžnika – izpodbojna pravna dejanja – pobot terjatev ob začetku stečajnega postopka – nadomestna izpolnitev
Izpodbojno je ravnanje stečajnega dolžnika, ki se navzven sicer izkaže v pravnoformalnem pobotu vzajemnih terjatev, ima pa dejansko naravo nadomestne izpolnitve, t.j. izpolnitve stečajnega dolžnika upniku. V obravnavani situaciji pravdni stranki nastopata v povsem obrnjenih vlogah. Tudi, če je imel obravnavani sklop ravnanj pravdnih strank naravo nadomestne izpolnitve, je šlo kvečjemu za nadomestno izpolnitev dolžnika (stečajnega dolžnika) stečajnemu dolžniku in ne obratno.
ZPP člen 311, 318, 318/1, 318/4. ZASP člen 159, 159/4, 168, 168/4, 185, 185/1, 185/1-1.
nadomestilo za uporabo fonogramov – tarifa – skupni sporazum - mesečno poročanje o obsegu javnega priobčevanja fonogramov – zamudna sodba – sklepčnost zahtevka – nadomestilo za izkoriščanje sorodnih pravic – civilna kazen – nedoločen zahtevek
Materialnopravna ocena sodišča prve stopnje, da zahtevek tožeče stranke po mesečnem poročanju o obsegu javnega priobčevanja fonogramov ni utemeljen, je pravilna. Res je, da ZASP v četrtem odstavku 159. člena nalaga dolžnost uporabnikom varovanih del, ki ta dela uporabljajo na podlagi ZASP brez neizključnega prenosa ustrezne pravice, enkrat mesečno predložiti pristojni kolektivni organizaciji podatke o njihovi uporabi, hkrati pa je opustitev te dolžnosti sankcionirana kot prekršek v smislu 2. točke prvega odstavka 185. člena ZASP. Sodišče prve stopnje je zato zavzelo pravilno stališče, da tožeča stranka te dolžnosti tožene stranke ne more uveljavljati kot njeno pravico, iztožljivo v civilni pravdi. Tudi glede na določilo 311. člena ZPP, sme sodišče naložiti toženi stranki, naj opravi določene dajatve le, če so te zapadle do konca glavne obravnave, tožeča stranka z zahtevkom za predložitev podatkov v bodoče do sklenitve ustrezne pogodbe ne more uspeti.
pogodba o zaposlitvi za določen čas - transformacija - sodna razveza - odškodnina - kriteriji za odmero
Glede na to, da ni utemeljenih razlogov za razlikovanje med tem sporom, v katerem je tožnica uveljavljala, da se njena nezakonito sklenjena pogodba o zaposlitvi za določen čas šteje za pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas, in sporom o zakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi, je delavec v obeh sporih, če ne vztraja pri reintegracijskem zahtevku, ob sodni razvezi pogodbe o zaposlitvi upravičen do ustrezne odškodnine. Gre za odškodnino, ki pomeni odmeno za reintegracijo delavca k delodajalcu.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - nadaljevanje delovnega razmerja do izteka odpovednega roka - prepoved opravljanja dela - dokazno breme
Da tožnik zaradi v izredni odpovedi očitane kršitve pogodbene oziroma druge obveznosti iz delovnega razmerja, to je razkritja poslovne skrivnosti, ni mogel nadaljevati delovnega razmerja do izteka odpovednega roka, med drugim potrjuje dejstvo, da mu je tožena stranka prepovedala opravljati delo že za čas trajanja postopka odpovedi.
zamudna sodba - odgovor na tožbo - vročanje - osebna vročitev - fikcija vročitve - samostojni podjetnik - povračilo stroškov v zvezi z delom - regres za letni dopust
Ker je bila vročitev tožbe v odgovor pravilno opravljena po pravilih o osebni vročitvi na naslovu, ki je za toženca - samostojnega podjetnika - vpisan v register, je sodišče prve stopnje ob ugotovitvi, da so izpolnjeni vsi pogoji iz 318. člena ZPP, utemeljeno izdalo zamudno sodbo, s katero je tožbenemu zahtevku za povračilo stroškov v zvezi z delom in za plačilo regresa za letni dopust ugodilo.
Predlog za izdajo začasne odredbe za zavarovanje denarne terjatve ni utemeljen. Zgolj zaradi dejstva, da tožena stranka nima sredstev za izplačilo plač zaposlenim in da obremenjuje nepremičnine s hipotekami, ni izkazana subjektivna (ampak le objektivna) nevarnost, da bo (zaradi ravnanja tožene stranke) izpolnitev terjatve tožnika onemogočena oziroma otežena.
ZDSS-1 člen 6.a, 53, 53/1, 53/1-1, 53/2. ZDR člen 126, 126/2. OZ člen 82, 82/1. Kolektivna pogodba za kovinsko industrijo Slovenije člen 46.
kolektivni delovni spor - spor o izvrševanju kolektivne pogodbe - razlaga pogodb - usklajevanje plač - del plače iz naslova delovne uspešnosti - tožbeni zahtevek
Če bi stranki kolektivne pogodbe izrazili skupno voljo, da se pri izračunu višine plač upošteva vsaka sprememba življenjskih stroškov (torej tudi znižanje), bi moralo biti to izrecno zapisano v kolektivni pogodbi oz. prilogi k njej. Ker pa ta govori le o dvigu in rasti plač, ne pa tudi o možnosti znižanja plač, če se življenjski stroški zmanjšajo, nasprotni udeleženec ni ravnal zakonito (je kršil kolektivno pogodbo) s tem, ko je plače znižal na račun zmanjšanja življenjskih stroškov.
Spor glede pravilnega obračunavanja plač glede na določbe kolektivne pogodbe spada med spore o izvrševanju kolektivne pogodbe med strankama. Gre za kolektivni spor o pravicah, ki nastane, kadar se stranki ne strinjata z načinom izvajanja določb veljavne kolektivne pogodbe ali ena od strank ugotavlja njeno kršitev. Ker gre za tak spor, je predlagatelj aktivno legitimiran za vložitev predloga, kot ga je postavil, to je, da nasprotni udeleženec delavcem na novo obračuna plače, tako da upošteva pravilno vrednost izhodiščne plače glede na rast življenjskih stroškov, ter da delavcem izplača razliko med izplačanimi plačami in plačami, ki bi jih morali prejeti.
verzija – pomanjkljiva trditvena podlaga – materialno procesno vodstvo – konkretizacija pritožbenih navedb
Pravdni postopek ni namenjen preverjanju pravilnosti obračunov samih po sebi; če tožeča stranka svojih navedb določno ne opredeli, sodišče ni dolžno pregledovati in kontrolirati vsako listino posebej.
ZDR člen 184, 184/1. OZ člen 131. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
nesreča pri delu - odškodninska odgovornost - objektivna odgovornost - krivdna odgovornost - obrazložitev sodbe - bistvena kršitev določb postopka
Stranki nista bili soglasni o tem, ali je do škodnega dogodka (glede katerega tožeča stranka uveljavlja odškodninsko odgovornost tožene stranke) prišlo na delu pri toženi stranki. Kljub temu se sodišče prve stopnje do tega odločilnega dejstva ni opredelilo, s čimer je zagrešilo absolutno bistveno kršitev določb postopka po 14. tč. drugega odst. 339. čl. ZPP.
Po določbi 86. člena ZZK-1 zemljiškoknjižno sodišče po uradni dolžnosti odloči o zaznambi na podlagi obvestila izvršilnega sodišča. Pri tem presoja le, ali so izpolnjeni pogoji za dovolitev vpisa iz 148. člena ZZK-1, v vsebino sklepa o izvršbi pa se ne more spuščati.
prenehanje delovnega razmerja - odjava iz zavarovanja - obstoj delovnega razmerja - elementi delovnega razmerja - poslovodna oseba - sodna razveza - odškodnina
Tožnica je bila soustanoviteljica tožene stranke, kljub temu pa je svoje delo pri toženi stranki opravljala po navodilih zakonitega zastopnika tožene stranke. Za svoje delo je prejemala plačilo in povračilo stroškov v zvezi z delom ter regres za letni dopust, delo je opravljala glede na določen 8-urni delovni čas, tako da so bili podani vsi elementi delovnega razmerja, ki ni zakonito prenehalo z odjavo iz pokojninskega in invalidskega ter zdravstvenega zavarovanja.
začasna razporeditev delavca na drugo delovno mesto
Ker gre pri začasni napotitvi oziroma razporeditvi po določbi 77. člena ZPol za enostransko spreminjanje pogodbe o zaposlitvi s strani predstojnika (razporeditev oziroma napotitev brez soglasja javnega uslužbenca), jo je kot izjemo od splošnega pravila (dogovarjanja o pravicah in obveznostih iz uslužbenskega razmerja) treba razlagati ozko. To pomeni, da bi morala biti možnost podaljšanja šestmesečne začasne napotitve v ZPol izrecno predpisana. Ker ni predpisana, je odločba tožene stranke o podaljšanju začasne napotitve za nadaljnjih šest mesecev nezakonita, tožnica pa ima po poteku časa prve napotitve (po preteku šest mesecev) pravico do vrnitve na prejšnje delovno mesto.